Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
αἴρω
, ion. ep. ἀείρω [Et. ἀείρω iz ἀϜέρjω; αἴρω iz Ϝάρjω, najbrže iz kor. ver, sorodno s slov. vrh, lat. verruca (iz versuca). – Obl. fut. ἀρῶ, ἀροῦμαι; aor. ἦρα, ἠράμην, cj. ἄρω, opt. ἄραιμι; pf. ἦρκα, ἦρμαι; pass. aor. ἤρθην, fut. pass. ἀρθήσομαι – ep. ion. impf. ἤειρον, ἄειρον, ἠειρόμην, ἠειράμην, pass. ἠέρθην, ἀέρθην, plpf. ἄωρτο]. I. act. 1. trans. a) vzdigujem, dvigam, postavljam po koncu; σημεῖον dvignem zastavo, dajem znamenje; τεῖχος zgradim, ἆθλον prevzamem, pričnem, prestanem boj = zmagam; χεῖρα glasujem; μῆλα odganjam; ναῦς odpeljem; νεκρόν odnašam; δειλίαν kažem; οἶνον prinašam, dajem; μάστιγας vihtim; ἄχθος nalagam, πᾶσαν μηχανήν poizkušam vsa sredstva; NT τὴν ψυχήν razburjam, razvnemam, ἐπἰ χειρῶν vzamem na roke, ζυγόν vzamem, ἁμαρτίαν odjemljem NT; b) poveličujem, slavim, pretiravam; c) odstranjujem, morim. 2. intr. vzhajam (o solncu); odpotujem (τῷ στρατῷ); odjadram, odrinem. II. pass. vzdigujem se, dvigne me kdo; poveličujem se, baham se, prevzetujem, postavljam se, naraš...
αἰχμή
, ἡ [Et. iz αἰκσμᾱ́, lat. ico, icere, zadeti, raniti] 1. ost, ostrina, konica (kopja ali sulice); sulica, kopje. 2. boj, vojska.
ἀκόντισις
, εως, ἡ ἀκοντισμός, ὁ (ἀκοντίζω) metanje kopij, kopjemet, boj s kopjem, streljanje.
ἀκροβόλισις
, εως, ἡ ἀκροβολισμός ὁ streljanje iz daljave, postreljavanje, praska, majhen boj.
ᾰ̓λᾰλᾱ́
, ἡ, poet. ἀλαλαγή, ἀλαλαγμός, ὁ ion. poet. bojni krik, bojno vriskanje, ukanje, klic na boj.
ἀλκή
, ἡ [Et. iz kor. aleq, braniti, ἀλέ-ξω; – dat. ep. ἀλκί]. 1. (o)bramba, zaščita, pomoč, odpor, napad, εἰς, πρὸς ἀλκὴν τρέπομαι postavljam se v bran. 2. boj, bitka, pogum, srčnost, hrabrost, jakost, moč.
ἅμιλλα
, ἡ [Et. iz semilja, lat. simultas, sor. similis, ἅμα] 1. tekma, tekmovalni boj, boj, borba. 2. gorečnost, teženje, hrepenenje, znanstveno prizadevanje; ἅμιλλαν ποιοῦμαι tekmujem.
ἀμφί-στομος
2 (στόμα) poet. ep. 1. z dvojnim ustjem, izlivom, izhodom; λαβαί ročaji (ušesa) na obeh straneh posode. 2. pren. φάλαγξ z dvojnim čelom (spredaj in zadaj za boj pripravljen).
ἀνά
, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dv...
Dostopnost