cepljív

1. ki se da cepiti, klati
2. v katerem se lahko doseže cepitev

cepljiv

(pridevnik)
en fissile, fissionable

cepljiv

de spleißig; spaltbar; Spalt-

cepljív

-a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ les cepljívost -i ž, pojm. (í)

cẹpljìv

cepljiv

eo fendebla, splitebla; klivebla

cepljiv

pridevnik, splošni

cepljiv

razcepen | cepek, deljiv

cepljiv

enfissile

cepljiv

1. cepljiv, cepek, razkolen
2. cepljiv