Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
χέω
[Et. kor. g'heu, liti; lat. fundo, fūdi (iz g'heu-d-), nem. gießen (got. giutan, stvn. giozan). – Obl. fut. χέω, aor. ἔχεα, pf. κέχυκα, pass. pf. κέχυμαι, aor. ἐχύθην, fut. χυθήσομαι, adi. verb. χυτός, med. fut. χέομαι, aor. ἐχεάμην; ep. impf. χέον, fut. χεύω, aor. ἔχευα, χεῦα, cj. 1 pl. χεύομεν, imp. χεῦον, inf. χεῦαι, pt. χεύας, plpf. pass. 3 sg. κέχυτο, aor. med. (ἐ) χευάμην, cj. 3 sg. χεύεται, kor. aor. (ἐ) χύμην, 3 sg. χύτο, pt. χύμενος, ion. pf. 3 pl. κεχύαται]. I. trans. 1. act. a) o tekočinah: lijem, iz-, po-, razlivam ὕδωρ, οἶνον; o Zevsu: ὕδωρ pustim, da dežuje, pošljem dež; χιόνα pustim, da sneži; χέει sneg pada, sneži; δάκρυα prelivam solze; b) o suhih stvareh: α.) sipljem, sujem, po-, nasipljem, stresam (na tla) φύλλα, ἄλφιτα, δούρατα mečem, τύμβον, σῆμα nasujem (napravim) gomilo, postavim spomenik; β.) pustim, da pade ἡνία, καλάμην pokosim; γ.) pustim, da se razlega, pojem μέλος, φωνήν, λειρά nežno pojem; δ.) pustim, da visi, pobešam δένδρεα καρπόν; ε.) razprostiram, razg...
χρεών
(pt. od χρή) ion. χρεόν 1. pt. abs. ker je potrebno, ker moram, ker je spodobno, primerno, ker smem, τὸ χρεὼν γενέσθαι kar se mora zgoditi, οὐ χρεών česar ne bi smeli; kot adv. ὑμεῖς ἂν οὐ χρεὼν ἄρχοιτε pač nimate pravice vladati. 2. subst. τό indecl. kar je potrebno ali primerno, dolžnost, potreba, usoda, οὐ δ' ἔστι μοίρας τοῦ χρεών τ' ἀπαλλαγή ni mogoče uiti neubežni usodi; χρεών ἐστι = χρή.
χρηΐσκομαι
ion. (iter. od χράομαι) d. p. navadno potrebujem, τῷ ὕδατι χρηΐσκονται navadno nimajo dosti vode.
χρηστηριάζομαι
d. m. (χρηστήριον) povprašujem proročišče, dam si prorokovati, τινί po čem ali kom, s čim, ἐπί τινι, περί τινος o čem, τῷ θεῷ vprašam boga za svet.
χώομαι
d. m. [ep. aor. (ἐ) χώσατο, cj. 3 sg. χώσεται] ep. srdim se, jezim se, sem nejevoljen, žalostim se, κατὰ θυμόν, φρεσίν v srcu, τινί na koga, τινός zaradi koga (česa), τόδε zaradi tega.
ὥρα
, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.
ὡς
[Et. sor. lat. sīc, si, nem. so] I. adv. načina in primerjanja: kakor, takorekoč, kot, kakor bi (ako stoji za primerjano besedo, se naglaša ὥς) 1. a) pri primerah; v prejšnjem stavku stoji (ali se more dostaviti): οὕτως, ὧδε, ὥς; kakor πάντα ἀγορευέμεν, ὡς ἐπιτέλλω, διατίθει τὸ χωρίον οὕτως, ὡς ἄξιον ᾖ, ἐκινήθη ἡ ἀγορὰ ὡς κύματα μακρὰ θαλάσσης, ὡς ἂν ἐγὼ εἴπω, (οὕτω) πειθώμεθα πάντες; b) v omejujočih in pogojnih vmesnih stavkih: ὡς λέγουσι kakor pravijo, ὡς ἐμοὶ (δοκεῖ) po mojem mnenju, kakor sodim, ὡς ἀκούω, ὡς ὁρᾶτε; pogosto je v teh stavkih ὡς (z inf. ali acc. c. inf.) = kolikor, ako, če: ὡς μικρὸν μεγάλῳ εἰκάσαι ako (da) primerjamo majhno z velikim; ὡς ἐμὲ εὖ μεμνῆσθαι kolikor (ako) se prav spominjam, ὡς εἰκάσαι kolikor se dá soditi, bržkone, ὡς ἐμοὶ δοκεῖν po moji sodbi, ὡς ἔπος εἰπεῖν, ὡς συνελόντι εἰπεῖν gl. ἔπος in εἰπεῖν; ὡς ἂν εἶναι Ῥοδώπιος za Rodopine razmere; ὡς εὑρίσκειν kolikor najdem (ako preudarjam pri sebi); c) z gen.: ὡς ποδῶν εἶχον kakor hitro so mogli = ὡς εἶχε τάχ...
ὡσ-αύτως
(adv. od ὁ αὐτός) pogosto v tmezi: ὣς δ' αὔτως, ὣς δὲ αὔτως, ravno tako, na isti način, enako, tudi; z dat. ὡς δ' αὔτως τῇσι κυσί ravno tako kakor psi, συνεξήκουον ὡσαύτως ἐμοί obenem z menoj.
ὠφελέω
[fut. ὠφελήσω itd., fut. pass. ὠφελήσομαι in ὠφεληθήσομαι] 1. act. prihajam na pomoč, pomagam, podpiram, koristim, izkazujem uslugo, pospešujem τινά, poet. τινί, τινά τι koristim komu v čem, εἰς, πρός τι za kaj, μέγιστα zelo, διά τι s čim, οὐδέν nič ne opravim NT; οὐδεὶς ἔρωτος τοῦ δ' ἐφαίνετ' ὠφελῶν nihče mi noče te želje izpolniti. 2. pass. koristi (pomaga) mi kdo, podpira me kdo, dobivam pomoč (dobiček), imam korist (dobiček), ὑπό, πρός τινος od koga, ἀπό, ἔκ τινος od česa; Plut. Arist. 5 obogatim (-éti) na nepošten način πλὴν εἴ τινες ἐκεῖνον λαθόντες ὠφελήθησαν.
Dostopnost