Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
rôka
1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo
2. ta okončina glede na dejanje, delo, ki ga opravlja
3. človek, kot ga določa prilastek
4. izraža, da se delo opravlja z rokami ali z določenim orodjem, ki se drži v rokah, ne pa s strojem
5. izraža ročno opravljanje določenega dela ali konec, začetek takega opravljanja
6. izraža, da kdo ima, razpolaga s čim, kar se prime, drži v rokah
7. izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem
8. moč koga ali česa, ki se uveljavlja po kom drugem
9. izraža, da je komu kaj glede na dejanje, pri katerem se uporablja tudi roka, blizu, na primernem mestu
10. izraža, da je komu kaj glede na določeno dejanje daleč, na neprimernem mestu
rokovnjáštvo
-a s, pojm. (ȃ) zgodovina ~a; števn., slabš. |malovredno, ničvredno dejanje|;
rosíti
1. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj
2. z rošenjem močiti, vlažiti
3. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
rotten
sl gnil, črviv, trohnel, razpadel; onemogel, izčrpan (od starosti ali uporabe); grd (o vremenu); pokvarjen, ničvreden, podel, hudoben; beden, odvraten, gnusen
rúbež
procesno dejanje v postopku davčne izvršbe nad premoženjem, pravicami ali terjatvami dolžnika, ki jih davčni organ opravi s sklepom, s katerim država dobi zastavno pravico na njih
enseizure
hrpljenidba, zapljena
Rúbikon
reka, ki je rimski vojskovodje ob vrnitvi s pohodov niso smeli prekoračiti z vojsko