Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
življênje
1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja
2. stanje živega bitja
3. bivanje, obstajanje človeka
4. doba bivanja, obstajanja človeka od rojstva do smrti
5. kar daje bivanju, obstajanju človeka smisel, vrednost
6. moč, živahnost, zdravje
7. človek, oseba, zlasti kot udeleženec nesreče, vojnega spopada
8. način obstajanja živega, stvarnega in duhovnega sveta določenega področja kot celota
9. celota dogajanja
10. življenjske razmere, življenjsko okolje
11. dejavnost, delovanje
12. skupek pomembnih podatkov o obstajanju, delovanju koga
13. prepričljivost, verjetnost
14. izražanje izrazitih potez, čustev, razpoloženj, podobnih kot v resničnosti
15. kar se rabi za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb
žréb
določeno dejanje, s katerim se naključno izbira med več enakovrednimi možnostmi
žŕtev
1. žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom
2. boleča odpoved čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno
3. kdor je poškodovan, umre
4. kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi delovanja česa negativnega na njegovo telo
5. kdor propade, je deležen negativnih posledic zaradi česa, kar se zdi komu drugemu pomembno, vredno uveljaviti
6. oseba, na katero je usmerjeno kako negativno dejanje
αἶσχος
, ους, τό [Et. iz αἶχσκος (aig▿-zghos), gotsko aiwiski, dolenjenem. aisk, grd] 1. grdost, grdoba. 2. sramota, sramotno dejanje; zasramovanje, psovanje.
ἄν
členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil ...
Dostopnost