žétven

žgálec

delavec, ki kaj žge

žičár

delavec v žičarni

živéti

-ím E žível
1. kdo/kaj biti, obstajati
2. kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati (na/v/pri kom/čem / med/nad/pod/pred/za/z/s kom/čim / kje/kdaj)
3. kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju kdo/kaj shajati kdo/kaj shajati
4. kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju' kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim/kje
5. kdo shajati, preživljati se s čim kdo shajati, preživljati se od česa
6. kdo preživljati, vzdrževati koga (s čim)
7. kaj vplivati (v čem / kje)
8. kdo/kaj pojavljati se (v/na/pri čem / kje/kdaj)
9. kdo uresničevati kaj

žlajfar

Zaviralec; ponavadi otrok, ki je bil na zadnjem delu voza in je zaviral - zato je bil prašen in od maziv umazano črn; tudi zadnji delavec na zadnjem vagonu vlaka, zavirač, ki je pokasiral vse saje, dim in prah
"Si umazan kot (žlajf)ar!"
Iz nemščine: drobilec, brusilec, drgnilec

žveplár

delavec v proizvodnji žvepla

δημιουργός

, ὁ, ep. ion. δημιο-εργός (δῆμος, ἔργον) 1. kdor se bavi s kakim javnim, občekoristnim poslom, delavec, rokodelec, obrtnik, umetnik; stvarnik, početnik, kipar, zdravnik. 2. upravitelj državnih poslov, državni oskrbnik.

ἐργάτης

, ου, ὁ, fem. ἐργάτις, ιδος, ἡ 1. adi. delaven. 2. subst. delavec, poljedelec, izvršitelj, storilec; pren. τῆς ἀδικίας hudodelec NT; τῶν ἐν πολέμῳ vrl vojak.

θής

, θητός, ὁ [Et. iz θϝᾱ-τ-, gl. θέω] (z ἀνήρ ali brez ἀνήρ) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov.

τέκτων

, ονος, ὁ [Et. kor. tek'th-, lat. texō, slov. tesati, teslo, nem. Dachs, stvn. dehsala, sekira] delavec, rokodelec, tesar, mizar, ladjedelec, roženinar, kolar, kovač, kipar, umetnik; pren. a) izdelovatelj; b) povzročitelj, povzročnik κακῶν.