Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
direktorica
vodja, menedžerka, predsednica; šefica | upraviteljica, upravnica, voditeljica, poslovodkinja, administratorka, nadzornica, kontrolorka; vodstvena delavka, vodstveni delavec; ravnateljica; poslovodni organ
Dogovor o sodelovanju
Delovni odnos se začne z dogovorom o sodelovanju, ki vsebuje dogovor o tem, kako bomo delali. Gre za začetno ritualno vabilo k odločitvi za sodelovanje, ki prispeva izkušnjo varnosti v pogovoru. Socialna delavka pojasni koncept delovnega odnosa tako, da opiše svojo vlogo in vlogo vseh udeleženih v problemu.
Družina
Družinski poteki niso več strogo linearni in predvidljivi, dogodke v družinskem poteku je težko napovedati. V socialnem delu spoštljivo ravnamo z družinskimi načini življenja ljudi, kar pomeni, da socialna delavka skupaj z družino raziskuje značilnosti družinskega življenja na način, da se družini pridruži tam, kjer in kako je samo sebe definirala. Zaradi kompleksnosti pojma družine v socialnem delu izhajamo iz človekove samodefinicije družine.
drvar
gozdni delavec; gozdar; sekač | gozdna delavka; trgovec z lesom; lesar
Etična dilema
Konflikt norm, kjer moramo izbirati med dvema ali več tekmujočimi etičnimi načeli. Odločanje glede etične dileme običajno pomeni, da moramo izbrati eno od etičnih načel, pri tem pa neizogibno zanemarimo ali kršimo eno ali več drugih; ali pa gre za nejasnost, katero etično načelo bi bilo dobro zasledovati v določeni situaciji (to se najbolj pogosto zgodi takrat, ko socialna delavka doživlja konflikt med svojimi (poklicnimi) vlogami). O etični dilemi govorimo, kadar izid oz. posledica izbire določnega načela pomeni tudi neželene ali negativne učinke za eno ali več oseb; najpogosteje pa je najbolj etična odločitev tista, ki povzroči najmanj škode oz. negativnih posledic.
Etično odločanje
Odločanje je osrednja dejavnost vsakodnevne socialnodelovne prakse, saj se morajo socialne delavke nenehno odločati v zvezi s svojimi postopanji. V strokovnem delu naj bi bile odločitve utemeljene na (trenutnih) standardih in normativih socialnega dela, zakonodaji in drugih relevantnih smernicah. Etično odločanje še dodatno izpostavlja odločanje v skladu z načeli etičnega kodeksa in vrednotami socialnega dela; pomeni upoštevanje različnih etičnih vidikov, ki izhajajo iz nasprotujočih si vrednot in interesov vključenih v proces (npr. uporabnica storitev, socialna delavka, socialnovarstvena organizacija itd.).
Etika
Beseda etika izhaja iz starogrške besede ēthos, ki pomeni nrav, značaj, način življenja, običaj. Etiko sestavljajo moralna načela, s pomočjo katerih lahko razlikujemo med tem, kar je 'prav' in kar 'narobe': med družbeno sprejemljivimi ravnanji in tistimi, ki veljajo za nesprejemljiva oz. neetična. Skozi zgodovino so filozofi na različne načine utemeljevali, kaj pomeni dobro / etično: Aristotel (6 stol. p.n.š.) je govoril o vrlinah posameznikov kot vodilu za etično ravnanje; Immanuel Kant (18. stoletje) je trdil, da moramo do drugih postopati tako, kot želimo, da bi oni do nas; John Stuart Mill (19. stoletje) je menil, da lahko etičnost merimo po izidu oz. posledici dejanj. Etika v socialnem delu se opira na različne teorije etike, ko poskuša ponuditi odgovore na vprašanje: »kako naj socialna delavka ravna?«.
Dostopnost