Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Skupnost centrov za socialno delo
V Skupnost centrov za socialno delo, ki je bila ustanovljena leta 1996, je povezanih 16 centrov za socialno delo (glej tudi center za socialno delo) na območju Republike Slovenije. Z Zakonom o socialnem varstvu sta Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije podeljeni kot javni pooblastili izvajanje naslednjih nalog: določanje kataloga nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo in določanje standardov in (s soglasjem pristojnega ministra) normativov za izvajanje posameznih vrst nalog, ki so opredeljene v katalogu (glej Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo).
Skupnostno socialno delo
Vsaka socialna dejavnost, ki pri reševanju težave posameznika, skupine ali večje kategorije prebivalstva sproži tudi izboljšave v kakovosti življenja celotne skupnosti, torej okrepi njihov socialni kapital. Pri tem izraza »skupnost« ne gre razumeti nujno zgolj v geografskem smislu (sosedstvo, vas, soseska, kraj, regija), pač pa tudi v interesnem (npr. skupnost staršev otrok s posebnimi potrebami, skupnost študentov) kot tudi v smislu socialnih omrežij (skupnost tesno povezanih oseb). Skupnostno socialno delo nikakor ni monopol profesionalk in profesionalcev socialnega dela; veliko skupnostnega socialnega dela se dogaja tudi izven omenjene profesije, včasih tudi proti njej (npr. »izbrisani«).
Socialno delo, ki sprejema uživanje drog
V socialnem delu sprejemamo življenjski slog ljudi kot njihovo izbero in ne pogojujemo naših storitev z zahtevami po moralni ali normativni ustreznosti ljudi.
Socialno delo v delovnem okolju
Praksa socialnega dela, ki poteka v raznolikih oblikah delovnih organizacij, katere primaren namen je delo z vsemi zaposlenimi. V tem primeru ne govorimo o uporabnikih storitev socialnega varstva, temveč o zaposlenih v določenem podjetju ali drugi obliki javne ali zasebne organizacije. Cilj dejavnosti, kot so programi za zaposlene, svetovanje, informiranje, zastopanje ter priskrbovanje, je povečanje kakovosti življenja zaposlenih v delovnem okolju in tudi zunaj njegovih okvirjev.
Socialno delo v neprostovoljni interakciji
Pomeni socialno delo kot dinamično izmenjavo virov ter storitev med uporabniki, socialno delavko oziroma socialnim delavcem in ustanovo oziroma organizacijo (npr. centrom za socialno delo, domom za upokojence, zaporom), v katero uporabniki ne vstopijo samoiniciativno, temveč so v sodelovanje primorani na podlagi zakonskega predpisa oziroma formalnega ali neformalnega pritiska s strani drugih. Za namene premostitve omenjenih neprostovoljnih vstopnih pogojev in zmanjšanja vpliva z njimi povezanih dejavnikov, ki otežujejo uspešno sodelovanje, so strokovnjaki razvili vrsto priporočil in modelov socialnega dela v neprostovoljni interakciji.
Socialno delo v zdravstvu
Praksa socialnega dela v zdravstveni dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Temeljna naloga socialnega dela je strokovna pomoč ljudem, ki so se znašli v psihosocialni stiski zaradi in/ali v povezavi z zdravstvenimi težavami, da ohranijo, si povrnejo in/ali razvijejo potenciale za vključevanje v družbeno življenje. Najpogostejše naloge in metode socialnih delavk in delavcev v zdravstvu so: delo z uporabnikom, svojci in domačim okoljem, koordinacija storitev, sodelovanje in povezovanje z zunanjimi institucijami, svetovanje, informiranje, analiza tveganj in prepoznavanje potreb, krepitev moči, pomoč pri uveljavljanju pravic uporabnika, zapisovanje in poročanje.
Dostopnost