Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pozdrav z Notranjske
Pozdrav (i)z Notranjske označuje vse nenavadne zvoke, ki prihajajo iz notranjosti telesa, torej prebavnega trakta. Navadno se sicer povezuje s prdenjem, lahko pa tudi s spahovanjem in riganjem.
Zveza je razširjena med mlajšimi do ok. 35 let.
"Klobas pa ne maram, ker potem so pa pozdravi z Notranjske ..."
prati umazano perilo
Seveda ne gre za samo pranje umazanega perila. Z umazanim perilom tako ali tako ni početi kaj boljšega, kot da ga operemo. Takšna stvar postane problematična, ko umazano perilo peremo v javnosti, ko torej lahko vsakdo vidi, kje in kako je kdo zasvinjal kak kos intimnega perila.
predmeščanka
a) predmeščanka je zelo delikaten izraz. Je dokaj nova beseda, ki se pojavlja med mladimi. Predmeščanka je tudi tisto dekle, ki živi pod mestom. Torej če izvzamemo mesto Kranj-vsi prebivalci, ki živijo pod mestom so predmeščani. Če pa so nekoč živeli v predmestju in so zdaj kao v mestu pa se lahko samookličejo kot meščani.
to je Kranj to je Kranj,
to je mesto mojih sanj!
cahar madonca!!
b) punca z vasi, ki dobro kopira mestne manire, edino pri oblačilnem detajlu - frizura, (navlaka) (mejkap) ali izletela beseda se izda, da ni urbana punca, ampak ruralka (=devojka sa sela)
prekrivka
V zadnjem času se beseda rabi za sicer že uveljavljeno zastirko, torej plast organskih odpadkov na geredi za preprečevanje izsušitve in bogatenje tal s hranilnimi snovmi.
prihajališče
Rodna pot, p.m.
"Iz kje pa vi prihajate?"
"Tako kot vi. Iz prihajališča (=pizde materne)!"
♥reakcija kolega, ki ima že polno glavo takega govorjenja, saj naj bi rekli: od kod ste?
Zdaj marsikdo reče "pjt u prihajališče!"
Tam zraven so tudi točke V, K in G, odkoder ženski prihaja. Torej točka O-rgazma
"Ženska ima več prihajališč, moški samo enega."
priti k sebi
"Predvsem pomislite, da je nekaj podobnega sanjal že Platon, ko je pisal, da je norost zaljubljenih največja sreča v življenju. Zakaj kdor močno ljubi, ne živi več v sebi, ampak v tistem, kar ljubi; in čim bolj se oddaljuje od sebe ter prehaja v predmet svoje ljubezni, tem slajše je njegovo ugodje. Zato pa, če hoče duša misliti na to, kako bi ušla telesu, in svojih organov ne uporablja normalno, se more brez pomisleka in po pravici reči, da je njeno početje blazno. Kaj naj bi sicer pomenila fraza, ki jo tolikokrat slišimo: »//Ta človek ni pri sebi//« ali //Vrni se vase//« ali: »//K sebi je prišel//«? Dalje, čim globlja je ljubezen, tem hujša je norost in tem – srečnejša!
Kakšno bo torej življenje v nebesih, po katerem tako goreče zdihujejo pobožne duše? Vsekakor bo duh kot močnejši premagal in povsrkal telo, kar mu bo toliko laže, ker ga je že v življenju očistil in pripravil za to vrsto preobrazbe. Nato bo duha samega na čudežen način použil vrhovni Um, zakaj ta je še neskončno mogočne...
prskalica
Kratka kovinska žička z oblogo iz trdega luknjičavega sivega materiala, ki prižgan zažari in se iskri; pogosta dekoracija in zanimivost za otroke v prednovoletnem času. Beseda prskalica je verjetno povezana z glagolom prasketati, torej posnema zvok iskric.
Temu smo v Ljubljani rekli tudi raketa ali kresničke.
razbacan
Razbacan (naglas na 2. a) v pogovornem jeziku pomeni 'biti lepo/dobro/atletsko grajen, mišičast, vidi se, da se kdo ukvarja s športom, da kaj trenira'.
Reče se tudi, da "ima (telo) na V", torej ozek pas in široka ramena.
Glagol razbacati naj bi pomenil ne le pridobiti mišično maso, ampak prej razširiti se, povečati obseg - prav zato se razbacaš, ker iz suhca postaneš bolj gora.
sam greš
sàm gréš //Ustreznica angleškemu izrazu "Go for it," torej naredi nekaj brez oklevanja//: nekdo si želi skočiti v vodo in okleva, prijatelj mu reče "Sam greš!"
saronizem
sam. m.sp., gl. - biti saroničen - uporabljati ironični sarkazem (torej v bistvu uporabljaš sarkazem na samem sarkazmu) oz. biti sarkastičen do takšne mere, da niti sam več ne veš ali si sarkastičen ali ne; saronizem je zelo neotipljiv pojem in je večinoma definiran od posameznika do posameznika drugače;
preko sarkazama ali ironije lahko s svojo neodločnostjo zlahka prestopimo v saronizem, ki pa nemalokrat vodi v mnenje identično prvotnemu sarkastičnemu, le da v končnem primeru ni več sarkastično;
prid. - saroničen/a/o.
Dostopnost