Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tretja gradbena faza
Faza gradnje, ko nepremičnina dobi streho, žlebove, in ostale pritikline, ki jo vsaj malo zaščitijo pred propadanjem. V Sloveniji je izraz pomemben predvsem zato, ker je to točka velikega simboličnega pomena, namreč, točka, ko si lahko oddahnemo, saj je status nepremičnine kot hranilne knjižice odslej naprej varen, čeprav je še popolnoma neprimerna za bivanje. V ljudski folklori velja, da lahko takšna nepremičnina v "tretji gradbeni fazi" čaka tudi več let ali desetletje, preden jo prodamo z velikim dobičkom (torej, ekvivalent obresti), ali pa se morda končno pojavi potreba po njeni dejanski uporabi in torej nadaljevanju gradnje.
u izi
Prepuščati se vodenju lastne volje danega trenutka, neozirajoč se na kritičnost zunanjosti. v kateri se trenutek vrši (in njene posledice).
Torej, "u izi", v miru, sproščeno, brez naprezanja in siljenja, z zavedanjem nepomembnosti sledenja zavajujočega koluta časa in zunanjih vrednot, ki deformirajo pristnost človeka in povzročijo željo po vnovičnem vračanju v prvinskost človeka.
Uporabno najmanj do:
Je slep prevod iz nemškega HALTBAR MINDESTENS BIS. Neumnost tega izreka je njegovem nasprotju s tem, kar želi povedati. UPORABNO NAJMANJ DO ali UPORABNO NAJVEČ DO. Sporočilo NAJMANJ DO JE je v tem, da lahko izdelek uporabite najmanj do takrat (TOREJ V NEDOGLED), kot je zapisano na izdelku (ne pa največ, kar je smiselno).
Verjetno mislijo, da so s tem označili ROK TRAJANJA. Seveda bi lahko rekli, da je v enem primeru označen absoluten rok trajanja v drugem pa relativen. Vendar je še zmeraj butasto izjaviti uporabno najmanj do, če to pomeni neomejeni rok uporabe (vemo sicer kaj so želeli povedati).
Kot potrošnik bi se lahko skliceval na to, kar so zapisali in ne kar so mislili in zahteval od njih podatek do kdaj torej je rok uporabe.
Ker naši uradniki obvladajo zmedologijo in dilentantizem so to seveda lepo zapakirali v pravilnik o označevanju predpakiranih živil. "Uporabno najmanj do" se uporablja za živila, ki naj bi bila počasneje pokvarljiva, "uporabno največ do" pa za hitreje pokvarlji...
vreči se v mačko
Pomenski križanec med frazemoma narediti se francoza in pustiti koga na cedilu. Če se kdo torej ne zmeni za obljubo, ki jo je dal, in potlej to taji, se je vrgel v mačko. Frazem je zelo pogost na Primorskem, kjer ga uporablja več generacij.
vrtičkarstvo
1. Dejavnsot obdelovanje manjšega kosa zemlje, navadno najetega, bolj ali manj oddaljenega od mesta stalnega bivališča (nikakor ne na istem posestvu kot hiša, kajti to je vrt in za obdelovalce vrta ni posebnega izraza); kdor se s tako dejavnostjo ukvarja, je vrtičkar - navadno to počne v lastno zadovoljstvo, da si pridela domačo zelenjavo in preganja dolga čas, zato si pogosto razširi lopo za orodje za preživljanje prostega časa.
2. iz dejstva, da so vrtički navadno zelo neuglašeni, saj niso sistemsko urejeni (posesti so različne, enako obdelava in pridelava, nekateri imajo vrtičke tudi za izražanje svoje umetniške žilice, sploh pa so raznolike lope, ki se mariskje kar barake), izhaja oznaka vrtičkar v širšem smislu oz. prenesenem pomenu, češ da je vrtičkar vsak, ki obdeluje le svoj vrt, za drugo pa mu ni mar: torej ozkogledi, egoistični, neangažirani posamezniki, ki niso sposobni preseči lastne ujetosti za dobro širše skupnosti; vrtičkarstvo je stanje množice takšnih ljudi, recimo dand...
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
Dostopnost