Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
δοκιμάζω
[fut. δοκιμάσω itd.] 1. (pre)izkušam, preiskujem, presojam, pregledujem τί, τινά. 2. odobravam, potrjujem, spoznavam za pravo, izbiram, cenim, spoštujem ἀνθρώπους. 3. v Atenah: o pregledovanju dečkov, predno so bili uvrščeni med državljane in o preizkušnjah uradnikov a) spoznam mladeniča za dorastlega, vzamem ga med državljane; b) preizkušam izvoljene uradnike in jih pustim v službo.
δοξάζω
[fut. δοξάσω itd.] 1. mislim, menim, domnevam, smatram za kaj τί, περί τινος, δόξας δοξάζω menim; v pass. veljam za kaj. 2. NT slavim, proslavljam, poveličujem; pass. dosegam slavo, slavijo me.
ἕκαστος
3 [Et. iz ἑκάς τις, τεο, τῳ itd.] vsak (posamen), sleherni (εἷς ἕκαστος, τὶς ἕκαστος), αὐτὸς ἕκαστος posamezno, vsak sam (zase), καθ' ἕκαστα, ὡς ἕκαστοι vsak sam zase; αὐτὰ ἕκαστα popolnoma vse; kot skupna beseda v sg. ima pogosto pri sebi glagol v pl. καθ' ὅσον ἐδύναντο ἕκαστος; v pl. vsakokratni, posamezne skupine.
ἐξετάζω
[Et. ἐτάζω k ἐτεός. – Obl. fut. ἐξετάσω (ἐξετῶ), aor. ἐξήτασα itd.] 1. act. a) izprašujem, povprašujem, zaslišujem, najdem pri preiskavi; b) izkušam, preiskujem, poizvedujem; c) presojam, cenim koga po čem τινὰ παρά τινι; d) primerjam koga s kom τινὰ πρός τινα, pregledujem (vojsko), ogledam; naštevam. 2. pass. dam se pregledovati, pregleduje me kdo; pokažem se kakor ostali μετά τινων, λέγων τὰ δέοντα pokaže se, da sem govoril vedno prav, μετὰ τοῦ Καίσαρος sem Cezarjev pristaš.
ἐπ-αρκέω
[fut. ἐπαρκέσω itd.] 1. intr. zadostujem, obstajam, sem, ostajam v veljavi νόμος. 2. trans. a) pomagam, podpiram, dajem, nudim διαφυγάς, dajem komu od česa τινί τινος:; b) odvračam kaj od koga, zabranjujem kaj, preprečujem τινί τι.
θήγω
ed. poet. [Et. dor. θᾱ́γω, nem. De-gen. – Obl. fut. θήξω itd.] 1. brusim, ostrim. 2. hrabrim, dražim, izpodbadam, razkačim.
καί
[Et. strslov. cě (iz kai), čeprav; lat. ceu (iz kai-we), cēteri (iz καί + etero- "in drugi"). – pred vokali κ', χ', v krazi: χἠ (καὶ ἡ), κεἰ (καὶ εἰ), κᾆτα (καὶ εἶτα), χὤτι (καὶ ὅτι) itd.] I. veznik: in, pa, ter, veže posamezne besede in stavke: 1. v slovenščini se pogosto ne prevaja, tako zlasti v začetku stavka in kadar veže πολύς z drugimi adjektivi, πολλοὶ καὶ ἀγαθοί mnogi hrabri, πολλά τε καὶ κακὰ πάσχω mnogo hudega, πολλαὶ καὶ καλαὶ ἐλπίδες mnogo lepih nad. 2. posebni pomeni: a) in zato, torej, in sedaj, καί μοι ἀπόκριναι, καί μοι λέγε; b) in sicer, namreč, to se pravi, βῆ πρὸς δῶμα Διὸς καὶ (namreč) μακρὸν Ὄλυμπον; παρῆσάν τινες καὶ (in sicer) πολλοί γε, ἔχων δύο ταῦτα ἔθνη καὶ ἀμφότερα ἰσχυρά (in sicer); καὶ ταῦτα, καὶ τοῦτο posebno, zlasti, Κρόνου δὲ παῖς καὶ χρόνου to je, to se pravi; c) in zares (seveda) καὶ ἐτετήκει χιών; d) skratka, in sploh (ako veže dele s celoto) Πάχητι καὶ τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθεν ἀγγελία; e) pa, καὶ οὐ pa ne, κεῖνός τ' ἐκεῖνα στεργέτω κἀγώ (jaz pa) τάδε, ...
Dostopnost