spopólniti

spopolníti

in spopôlniti -im [u̯n] dov. spopôlnjenje; drugo gl. polniti (í/ȋ/ó ó) gl. izpopolniti

spremeniti

preoblikovati, predelati, prilagoditi, izboljšati, popraviti, prirediti, modificirati, prikrojiti, sfrizirati, izpopolniti; pretvoriti, preobraziti, transformirati, transmutirati; preokreniti; zmanjšati, znižati; dopolniti | reorganizirati, prestrukturirati, preurediti, narediti nov načrt za, na novo zasnovati, na novo skonstruirati, na novo sprojektirati, popačiti, izkriviti, predrugačiti, ponarediti; zamenjati, nadomestiti, konvertirati; obrniti, preobrniti; sprejeti amandma k; popestriti, poživiti; preložiti, prestaviti; uspešno nadgraditi, uspešno razširiti; ustvariti; razviti; povzročiti mutacijo; razveljaviti

vzgojiti

vzrediti, gojiti; izpopolniti; negovati; navaditi | inkubirati; poučiti; izobraževati, šolati; udomačiti, ukrotiti

zakŕpati

-am dov. -an -ana; zakŕpanje (ŕ; ȓ) kaj ~ nogavice; poud. ~ cesto |popraviti|; slabš. ~ pomanjkljivo znanje |izpopolniti|; poud. zakrpati koga ~ ranjenca |zašiti mu rane|;

zaokrožiti

zaključiti, biti vrh, končati, biti vrhunec; izpopolniti

znánje

знание

zrásti

zrástem in zrásem E zrásel in zrástel gl. rásti rástem tudi rásem E rastó; rástel in rásel 1.—6.
7. kdo/kaj narediti se (komu/čemu) večje, obsežnejše, intenzivnejše
8. kdo/kaj postati viden, opazen od—do/iz česa / sredi česa / v/na/pri čem / pred/pod/nad/med kom/čim / kje/kod / od—do kdaj / kdaj

izpopolnitev

samostalnik, občno_ime, ženski spol:  izpopolnitev, izpopolnitve, izpopolnitvi

izpopolniti

glagol, dovršni - izpopolniti, izpopolnit, izpopolnil