Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kjep
Sem pijan. "kjep" S tem povdarimo svojo pijanost.
"Ej, stari, kolk je ura?-Ej, kjep, nevem, ker sem zelo pijan. Kjep."
klesišče
Beseda pomeni fitnes, ker si uporabniki v njem klešejo telo. Skrajšano tudi kles.
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
Kmet
Oseba ki prideluje hrano za lastne potrebe ali za prodajo. Stereotilno mišljenje kmeta opisuje kot osebo ki vozi bodisi 50 let star 'zguran'traktor,ali pa 150.000 € vredno novo zverino.Kmet kot tak ima izrazito negativen pomen,čeprav se kretenoidi sploh ne zavedajo da jim kmet prideluje hrano da se lahko nažirajo
Kmet nikakor ne sme biti psovka, ker je to za mene spoštovan poklic. Se pa strinjam z uporabo besede kmetavz
Primer: Matej Sabadin
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
ko ga šiša
zavrnitev, nestrinjanje, omalovaževanje, osmešenje
rabo prinesli fantje, ki so služili vojsko v nekdanji Jugoslaviji
predavatelj govori o koristnosti varstva čebel. poslušalec: ko ga šiša, pojma nima o čebelah
prijatelj prepričuje druščino, naj ne preplavajo reke. ko te šiša, ti kar tukaj ostani, ker se bojiš vode, mi gremo čez
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
Kolodvorska 2-4
RTV je v Ljubljani v prostorih Kolodvorska 2 in 4, a je menda nekdanji generalni direktor Janez Čadež hudomušno zahteval, da se namesto Kolodvorska 2 in 4 (ali 2, 4) zapiše Kolodvorska 2 do 4, kar vključuje tudi Kolodvorsko 3, v kateri je Bangladeš, priljubljeni bife, v katerem lažje najdeš uslužbence RTV-ja kot pa na delovnem mestu na drugi strani ulice.
S tem, ko je v naslovu tudi "kakor 3", so dobili alibi, da so na delovnem mestu, tudi tisti, ki so vedrili in oblačili v delovnem času v bifeju.
"Kje pa Janez dela?"
"On je pa dopisnik iz Bangladeša."
Predlagam dopolnilno geslo
(Turist) (arhaično), bife na mestu sedanje recepcije hotela City, ki je opravljal funkcijo Bangladeša v pionirskih časih RTV. Prizorišče nastopov legend kot so Ježek, Janez Čuk, Mirko Bogataj, Bogdan Pleša.
Bangladeš - Bangla, je ime dobil zaradi majhnosti lokala, saj je bil nekoč pol manjši in zaradi tega ker se je nekajkrat v času obsežnih poplav v Bangladešu (državi, ki meji na Indijo, glavno mesto Daka) zama...
Kosmov udar ali polnozrnati prdec
Kosmov udar ali polnozrnati prdec, med laiki znan tudi kot ena izmed podvrst prdca presenečenja, je prdec sui generis, saj v teoriji ni soglasja o njegovi resnični naravi.
Kosmov udar je praviloma prdec suhe sorte, nizke vlažnosti, od ostalih prdcev pa se razlikuje po tem, da so v njemu poleg primesi plinov tudi kosmi (delčki, koščki) čisto pravega, relativno suhega dreka - angloameriško: ''With real chunks of crap'' . Ker je njegov stvaritelj po pravilu predhodno prepričan, da gre za nenevaren izprd zraka, ki bo s svojimi primesmi zgolj v manjši ali večji meri zagabil zrak v okolici, ga rad udari 'na polno', zato je vsekakor kratkoročne narave (traja manj kot sekundo), s srednjeročnimi posledicami (smrad,...). Prav tu pa stvaritelj naleti na presenečenje, saj se med gmotami in zmesmi plinov nahajajo (pravilneje: skrivajo) tudi kosmi (zrna) blata, ki običajno končajo v hlačah. In ker so kosmi velikokrat, a ne vedno, ostanki zrn (polnozrnati kruh, arašidi, pistacije,...), se ga je prijel...
krškotožje
Beseda je nastala ob potovanju hčere Pie po Sredozemlju, ko je v pismu,uporabila besedo krškotožje kot zamenjavo za domotožje. Beseda se je prijela med prijatelji in je funkcionalna, ker lahko označuje kraj ali stvar, ki ga/jo pogrešaš.
Primeri:
Imela sem picotožje, zato sem naročila pico.
Včasih imam ljubljanotožje.
Ker sem špricala, sem imela šolotožje.
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
Dostopnost