Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Čebelar
Čebelar je slabšalni izraz, ki se uporablja za osebo, ki stori nekaj kar nam ni všeč, ali nam preprosto ni všeč.
V zadnjem času(polpretekli zgodovini),ko so se čebelarji borili proti varoji s prepovedanimi sredstvi, vsi vpleteni pa so solidarno molčali več let, so postali čebelarji sinonim za ljudi, ki pod krinko prijaznih tipov, naravovarstva in ekološke pridelave dobrin, potuhnjeno in pajdaško zlizani s stroko in inšpekcijskimi službami ščitijo svoje interese.
"Res nam je dala največ naloge, ker čebelar stari!"
"On kr pride pa misl da lah dela kr hoče. Čebelar en."
"Čebelar preklet!"
tudi poimenovanje Lojzeta Petrleta
Čebelnjak
Čebelnjak je prostor, ki govorcu ne ustreza, mu je nezanimiv, preglasen, pretih, odvraten, preveč živ, prefeč zasafran, itd.
(ob vstopu na zabavo;) "Ker čebelnjak stari. Gremo raj u gaja"
(ob vstopu v razred ob 7 zjutraj;) "kva pa mate tle tak čebelnak?
čelešnk
Stopnička za vzpon na krušno peč.
Marsikdaj so sedeli na čelešniku, ker je bilo na vrhu peči prevroče, ker so imeli boljši pregled nad prostorom, ker so tako hitreje skočili s peči, ker je na (turn) dal neko stvar, ki jo je delal, obdeloval, jedel...
b) tudi držalo, klešče za svetilno trsko
čri čri
Čri čri (in potem vse tiho je bilo) je prikupna idolektalna zveza študentke 4. letnika ljubljanske medicine. Uporablja jo v pomenu "neodločno, omahljivo, medlo, mlačno, bolj tako, bolj ne kot ja ...", pa tudi medmetno ob presenečenju, začudenju, potrditvi samoumevnega ali rahli užaljenosti; podobno kot sicer "haloo!".
Primer:
Sva se pogovarjale, pa me je skos spraševala za nasvete. Ja - čri čri - sej je teb všeč.
//Sestra bi morala prit do mene v Ljubljano, ker je pa kar ni blo, sem jo pa poklicala. Sem vprašala: "A prideš?" Ona pa - čri čri ...//
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
črvičiti
Malo se mi oglaša vest, nekoliko se kesam, premišljujem, ker me rahlo zanima.
Čuježi
Čuježi so prebivalci mesta Maribor oziroma štajerskega okoliša, ker v svojem govoru pogosto uporabijo besedo "čuj" v različnih kontekstih, velikokrat v povezavi z besedo nor, zlasti takrat, ko želijo izraziti navdušenje oz presenečenje.
"Pa ka si ti ja malo nor, čuj?"
"Ka si ti ja nor? Čuj tote podalške sn si nt devala 6 ur pa sn tak vesela, da ti nea morn povedat!"
By URP
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
dahpapa
Z bitumnom prepojen karton in posut s kremenčevim peskom. Uporabno v gradbeništvu kot hidroizolacija za slabše predvsem začasne kritine, za izolacijo zidov v kombinaciji z bitumensko smolo, kot sekundarno izolacijo. Že nekoliko zastarela se lahko uporablja za raznorazne umetniške projekte, kot tudi v gospodinjstvu, če drugega ni na voljo. Oralno zaužitje se ne priporoča, ker vaš prebavni trakt dahpapo zavrne, kot tujek. Dahpapo lahko predvsem zaradi bitumenske smole in kremenčevega peska uporabite kot začasno izolacijo pri manjših hihišnih poplavah, kot tudi pri preprečitvi spodrsavanja stolov ob pretiranem biksanju. Dahpapa je torej večstransko uporabna.
v mariboru se temu reče dahkapa
Dahpapa je strešna lepenka.
na goriškem se temu reče popendek.
Druga uporaba besede dahpapa:
"Kdor reče dahpapi popendek ga dahnem na dahpapo." Si lahko dotični interpretira, kot ohlapno grožnjo pri kateri gre za morfologijo ustne votline skozi katero papa.
da nauš
Ta pogovorni začetek se bi knjižno glasil "da ne boš" ali odvisno od glagola tudi "da se nauš" oz. "da se ne boš", nadaljuje pa se zelo različno. Po navadi deluje kot podkrepljeno svarilo govorca sogovorcu, naj ne dreza z (neumnimi) vprašanji, predvsem pa naj preneha pametovati in bahavo besedičiti. Zelo ekspresivno, se pa sicer govorec nima česa bati.
Klasična sta:
- da se nauš na mestu usrou (da se ne boš na mesto usral)!
- da se nauš krvav useknu (da se ne boš krvavo useknil)!
Bolj mili, a še vedno klasični:
- da si nauš kej naredu (da si ne boš česa naredil)!
- da nauš s stola padu (da ne boš s tola padel)! <- morda aluzija na "lastna hvala se pod mizo valja", morda pa nam gre tako na živce, da bi ga lopnili s stola.
- da se ti nau zataknil (da si te ne bo zataknilo)! <- Ker se tako širokousti ...
- da ti nau čeljust ven/dol padla <- razlaga kot zgoraj
Vedno aktualen med zaljubljenci:
-da nauš kej fasu/fasala (da ne boš česa dobil/dobila) -> tu pomeni, če ne boš tiho, te bom naskočil (kar pa...
Da se ne cepmo
"Tole v petek, alkohol pa to...se začne ob 21ih in kao da bodo not spuščali dokler bo plac...jaz ne bi bla 21.00 tam, ne pa ure kasnej, "da se ne cepmo"...
"Da se ne cepimo": da ne pridemo na vrata Cvetličarne in rečejo, vse je polno, kar obrnite se. Oziroma: Bodimo točni, da "se ne bomo cepli", ker nas potem ne bodo spustili noter.
Joj "sem se cepu", ker sem mislil, da je bus že ob 8ih.
By JJZ aka Jerra
Dostopnost