Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žé
1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje
2. izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja
3. izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane
4. izraža zadostnost navedenega neglede na drugo mogoče
5. poudarja odvisnost možnosti dejanja od kake okoliščine
6. izraža gotovost, prepričanost glede česa brez nestrpnosti glede časa uresničitve
7. izraža sprijaznjenje s čim
8. izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu
9. izraža, da dejanje v nadrednem stavku nastopi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku
10. za izražanje pridržka, ki ga utemeljuje drugi stavek
11. poudarja zanikanje
12. za izražanje velike časovne ali krajevne oddaljenosti
13. za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep
14. za izražanje ali poudarjanje poljubnosti
15. poudarja ugibanje, ponovno vprašanje
16. za izražanje pridržka
17. izraža zadržano pritrjevanje
железнодорожныйžežiti
Univerzalni glagol, ki nadomešča vse ostale glagole. Z nadomeščanjem ostalih glagolov je silno poenostavljena komunikacija, saj od uporabnika ne zahteva poznavanje vseh glagolov iz SSKJ, kar je še posebej pomembno za že tako preutrujeno študentsko populacijo. Iz konteksta stavka je moč razbrati njegovo sporočilo. Glagol žežiti je nalezljivo raznesel Srečko (direktor podjetja Hot-line r.p.p. iz korporacije Liska's group) v sredini 90-ih let. Po uveljavitvi je komunikacija znotraj korporacije potekala dosti bolj gladko, enigmatiki pa so se zabavali z dešifriranjem e-sporočil, kjer so bili šumniki zaradi neinstalirane srednjeevropske pisave zamenjani s kvadratki.
primeri:
A čmo ožežit kako pivo?
//Žeži me glava ko sto mater.//
U, ta veturca (avto) pa hudo žeži.
//Tukaj ožeživa črto in glej, da jo ne prežežiš.//
Žal nimam časa za žeženje z vami, se moram it žežit, ker imam jutri izpit.
//Ma žeži se!//
Tistale tamala je pa za ožežit.
//Žežiš?//
----
Glagol "ožežiti"...
življênje
1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja
2. stanje živega bitja
3. bivanje, obstajanje človeka
4. doba bivanja, obstajanja človeka od rojstva do smrti
5. kar daje bivanju, obstajanju človeka smisel, vrednost
6. moč, živahnost, zdravje
7. človek, oseba, zlasti kot udeleženec nesreče, vojnega spopada
8. način obstajanja živega, stvarnega in duhovnega sveta določenega področja kot celota
9. celota dogajanja
10. življenjske razmere, življenjsko okolje
11. dejavnost, delovanje
12. skupek pomembnih podatkov o obstajanju, delovanju koga
13. prepričljivost, verjetnost
14. izražanje izrazitih potez, čustev, razpoloženj, podobnih kot v resničnosti
15. kar se rabi za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb
Žlahta, strgana plahta
1.) zelo star (in preživel) slovenski pregovor, ki je odsvetoval vsakršne posle s sorodniki, tudi daljša druženja, kajti navadno so se končala z jokom in dolgoletno užaljenostjo.
Dandanes, v upadanju natalitete, je vsaka sorodniška povezava koristna in navadno donosna. Če nimaš strica na ministrstvu ali tete na televiziji, si bolj ali manj oplel.
2.) ne zanašaj se na sorodnike; sorodniki se lahko v zadnjem trenutku premislijo; ne pričakuj pomoči od sorodnikov;
Raba krilatice: pri izvedbi pomembnih odločitev, ki so lahko tudi tvegana, ne računaj na širšo pomoč sorodnikov; sorodniki (ker ne razumejo vsebine ali dejanj) so lahko bolj v oviro kot v pomoč;
žličkanje
žličkanje fina metafora, ki se uporablja za poimenovanje specifičnega položaja med spolnim aktom (ali tudi med t.i. cartanjem, ki izključuje penetracijo), in sicer:
moški in ženska ležita tesno stisnjena drug ob drugem na bokih s pokrčenimi koleni, skoraj v položaju zarodka; pri tem je moški za žensko. s ptičje perspektive ali s perspektive sosedovega spy-cam-a zvrtanega skozi tla zgornjega nadstropja, zgledata oba poklapana kot dve super-kjut žlički in od tod tudi izvira ime za položaj.
primer rabe v vsakdanjem, pogovornem jeziku:
fant: "čao miška, kwa je dej?"
dekle: "serbus lejga, marsikej..."
fant: "dej povej, a maš kej cajta
dans je prazna moja bajta
ker starci šli so do rtiča
lahka bi se šla mač žličkat!"
dekle: "žlička ti je materna,
če misliš, da bom s tabo šla.
rajš si drgnem jo z žlico,
kot pa s tem kar maš za šlicom!"
ŽOGA JE PALA
Rek spominja na KOCKA JE PADLA, je pa njegov smisel v tem, da se lahko razume na dva načina:
1. da pomeni: ŽOGA JE (v italijanščini, v prevodu) PALLA. Izgovorimo seveda "pala".
2. da pomeni: ŽOGA JE PA(D)LA (če zanemarimo pravilnost pala-padla). V nekaterih narečjih se reče namesto PADLO - PALO, npr. slika je dol pala, pa tudi če sicer preberemo na hitro ŽOGA JE PADLA, se D ne sliši tako močno ali pa sploh ne.
Svojo vrednost ima rek v situacijah, ko nekomu rečeš, ŽOGA JE PALA, ta pa ne ve za italijanski pomen ter takoj pomisli, da želiš reči, da je žoga padla, običajno se zmede, ker ne razume pointa, morda vpraša kaj to pomeni, pa mu mirno odgovoriš: "To kar sem rekel: Žoga je v italijanščini pala, se reče pal(l)a"
Dostopnost