Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
življênje
1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja
2. stanje živega bitja
3. bivanje, obstajanje človeka
4. doba bivanja, obstajanja človeka od rojstva do smrti
5. kar daje bivanju, obstajanju človeka smisel, vrednost
6. moč, živahnost, zdravje
7. človek, oseba, zlasti kot udeleženec nesreče, vojnega spopada
8. način obstajanja živega, stvarnega in duhovnega sveta določenega področja kot celota
9. celota dogajanja
10. življenjske razmere, življenjsko okolje
11. dejavnost, delovanje
12. skupek pomembnih podatkov o obstajanju, delovanju koga
13. prepričljivost, verjetnost
14. izražanje izrazitih potez, čustev, razpoloženj, podobnih kot v resničnosti
15. kar se rabi za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb
Žlahta, strgana plahta
1.) zelo star (in preživel) slovenski pregovor, ki je odsvetoval vsakršne posle s sorodniki, tudi daljša druženja, kajti navadno so se končala z jokom in dolgoletno užaljenostjo.
Dandanes, v upadanju natalitete, je vsaka sorodniška povezava koristna in navadno donosna. Če nimaš strica na ministrstvu ali tete na televiziji, si bolj ali manj oplel.
2.) ne zanašaj se na sorodnike; sorodniki se lahko v zadnjem trenutku premislijo; ne pričakuj pomoči od sorodnikov;
Raba krilatice: pri izvedbi pomembnih odločitev, ki so lahko tudi tvegana, ne računaj na širšo pomoč sorodnikov; sorodniki (ker ne razumejo vsebine ali dejanj) so lahko bolj v oviro kot v pomoč;
žličkanje
žličkanje fina metafora, ki se uporablja za poimenovanje specifičnega položaja med spolnim aktom (ali tudi med t.i. cartanjem, ki izključuje penetracijo), in sicer:
moški in ženska ležita tesno stisnjena drug ob drugem na bokih s pokrčenimi koleni, skoraj v položaju zarodka; pri tem je moški za žensko. s ptičje perspektive ali s perspektive sosedovega spy-cam-a zvrtanega skozi tla zgornjega nadstropja, zgledata oba poklapana kot dve super-kjut žlički in od tod tudi izvira ime za položaj.
primer rabe v vsakdanjem, pogovornem jeziku:
fant: "čao miška, kwa je dej?"
dekle: "serbus lejga, marsikej..."
fant: "dej povej, a maš kej cajta
dans je prazna moja bajta
ker starci šli so do rtiča
lahka bi se šla mač žličkat!"
dekle: "žlička ti je materna,
če misliš, da bom s tabo šla.
rajš si drgnem jo z žlico,
kot pa s tem kar maš za šlicom!"
ŽOGA JE PALA
Rek spominja na KOCKA JE PADLA, je pa njegov smisel v tem, da se lahko razume na dva načina:
1. da pomeni: ŽOGA JE (v italijanščini, v prevodu) PALLA. Izgovorimo seveda "pala".
2. da pomeni: ŽOGA JE PA(D)LA (če zanemarimo pravilnost pala-padla). V nekaterih narečjih se reče namesto PADLO - PALO, npr. slika je dol pala, pa tudi če sicer preberemo na hitro ŽOGA JE PADLA, se D ne sliši tako močno ali pa sploh ne.
Svojo vrednost ima rek v situacijah, ko nekomu rečeš, ŽOGA JE PALA, ta pa ne ve za italijanski pomen ter takoj pomisli, da želiš reči, da je žoga padla, običajno se zmede, ker ne razume pointa, morda vpraša kaj to pomeni, pa mu mirno odgovoriš: "To kar sem rekel: Žoga je v italijanščini pala, se reče pal(l)a"
župevka
politik ženskega spola, ki zaradi lastnega preračunljivega interesa prestopa iz ene stranke v drugo
"Andreja je pa čista župevka!" (Zasavje)
(tavša) po poslanki Barbari in ker se ujema s tavšanjem=menjanjem.
ἀγνωσία
, ἡ neznanje, nepoznanje, nevednost; neznanost, nepoznanost, neslavnost, διὰ τὴν ἀλλήλων ἀ. ker se med seboj niso poznali.
ἀδῐκέω
krivično ravnam, grešim; delam (storim) krivico komu; razžalim; škodujem; opustošim; dela (stori, godi) se mi krivica, trpim krivico, doživljam krivico ali škodo
ἀδῐκέω
(ἄδικος) 1. act. a) abs. krivično ravnam, grešim; b) delam (storim) krivico komu (τινά), razžalim; škodujem; (γῆν) opustošim; ἀδικεῖτε πολέμου ἄρχοντες krivično ravnate, ker začenjate vojsko. 2. pass. (s fut. ἀδικήσομαι), dela (stori, godi) se mi krivica, trpim krivico ali škodo.
Dostopnost