Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čri čri
Čri čri (in potem vse tiho je bilo) je prikupna idolektalna zveza študentke 4. letnika ljubljanske medicine. Uporablja jo v pomenu "neodločno, omahljivo, medlo, mlačno, bolj tako, bolj ne kot ja ...", pa tudi medmetno ob presenečenju, začudenju, potrditvi samoumevnega ali rahli užaljenosti; podobno kot sicer "haloo!".
Primer:
Sva se pogovarjale, pa me je skos spraševala za nasvete. Ja - čri čri - sej je teb všeč.
//Sestra bi morala prit do mene v Ljubljano, ker je pa kar ni blo, sem jo pa poklicala. Sem vprašala: "A prideš?" Ona pa - čri čri ...//
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
črvičiti
Malo se mi oglaša vest, nekoliko se kesam, premišljujem, ker me rahlo zanima.
Čuježi
Čuježi so prebivalci mesta Maribor oziroma štajerskega okoliša, ker v svojem govoru pogosto uporabijo besedo "čuj" v različnih kontekstih, velikokrat v povezavi z besedo nor, zlasti takrat, ko želijo izraziti navdušenje oz presenečenje.
"Pa ka si ti ja malo nor, čuj?"
"Ka si ti ja nor? Čuj tote podalške sn si nt devala 6 ur pa sn tak vesela, da ti nea morn povedat!"
By URP
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
da
1. za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega
2. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
3. za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka
4. za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka
5. za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku
6. za izražanje posledice, ki jo ima dejanje nadrednega stavka
7. za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če bi
8. za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav
9. za izražanje, v kakšnem časovnem zaporedju sta dejanji nadrednega in odvisnega stavka
10. za izražanje
11. za omejevanje prej povedanega
12. za poudarjanje
dahpapa
Z bitumnom prepojen karton in posut s kremenčevim peskom. Uporabno v gradbeništvu kot hidroizolacija za slabše predvsem začasne kritine, za izolacijo zidov v kombinaciji z bitumensko smolo, kot sekundarno izolacijo. Že nekoliko zastarela se lahko uporablja za raznorazne umetniške projekte, kot tudi v gospodinjstvu, če drugega ni na voljo. Oralno zaužitje se ne priporoča, ker vaš prebavni trakt dahpapo zavrne, kot tujek. Dahpapo lahko predvsem zaradi bitumenske smole in kremenčevega peska uporabite kot začasno izolacijo pri manjših hihišnih poplavah, kot tudi pri preprečitvi spodrsavanja stolov ob pretiranem biksanju. Dahpapa je torej večstransko uporabna.
v mariboru se temu reče dahkapa
Dahpapa je strešna lepenka.
na goriškem se temu reče popendek.
Druga uporaba besede dahpapa:
"Kdor reče dahpapi popendek ga dahnem na dahpapo." Si lahko dotični interpretira, kot ohlapno grožnjo pri kateri gre za morfologijo ustne votline skozi katero papa.
dajáti
1. delati, da prehaja kaj k drugemu
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost
4. delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
5. plačevati
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto
9. delati, da se kaj more goditi
10. prisojati komu vrednote; ceniti
11. povzročati bolečine; boleti
день
Dostopnost