Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
endorfin
kratica za endogeni morfin, snov, ki nastaja v telesu (našli so ga v hipofizi in hipotalamusu) pri gibanju in deluje enako kot opiati ali morfin;
enkefalín
vsak od obeh endogenih opioidov iz petih aminokislin, ki deluje kot nevrotransmitor v osrednjem živčevju na opioidne receptorje in zavira zaznavanje bolečine ter deluje tudi kot nevroendokrini regulator v hipotalamusu (predstavnika sta metionin-enkefalin in levcin-enkefalin)
enterotoksín
toksin, ki deluje na črevesno sluznico in prizadene njeno funkcijo. Izločajo ga črevesni patogeni mikroorganizmi in posamezni sevi Staphylococcus aureus, najpogostejši povzročitelji zastrupitve s hrano
Epistemologija
Razlikujemo filozofski (prevladuje v anglosaških deželah) in znanstveni pristop (značilen za frankofonske dežele) k epistemologiji. Epistemologija kot filozofska veda odgovarja na vprašanje, kaj je znanje, vednost, kaj lahko vemo in kako vemo, da nekaj vemo. Je spoznavna teorija (gnoseologija), ki proučuje izvor, strukturo, metode in veljavnost vednosti oziroma (spo)znanja. Epistemologija kot znanost proučuje znanstvena spoznanja, načine izgradnje znanstvenega znanja in znanstvenega opisovanja oziroma razumevanja, pojasnjevanja sveta. Pomeni teorijo znanosti. Govorimo lahko tudi o posameznikovi epistemologiji v smislu njegovih temeljnih predpostavk vednosti o sebi in svetu, njegovih spoznavnih in čustvenih navad, na podlagi katerih deluje. V tem kontekstu epistemologije kot znanosti proučujemo temeljne podstati – biološke, družbene in psihosocialne – vednosti, vzorce organiziranosti zaznave, mišljenja, odločanja, vrednotenja, čustvovanja, ki je podlaga vedenju opazovanega sistema. Gle...
Dostopnost