Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Paecilomy'ces
pecilomiceta; rod devteromicetnih gliv. Teleomorf je rod Byssochlámys, ki ga uvrščamo v askomicetni red Eurotiáles. Nespolno se razmnožuje z enoceličnimi hialinimi do rumenkastimi, okroglastimi, elipsoidnimi do fuziformnimi konidiji, ki nastajajo na gosto nameščenih konidioforih in dajejo koloniji značilno prahast videz in rumeno-rjavkasto do peščeno barvo. Običajno dela tudi rjave do temno rjave klamidspore. V naravi je pogosta vrsta P. varióti. Je termofilna, maksimalna rastna temperatura je 50°C. Raste na površini premoga, zlasti lignita, na usnju, na hlodih za proizvodnjo celuloze, kjer povzroča temno obarvanje lesa itd. Industrijsko se uporablja za izdelovanje proteinske krme iz odpadne sulfitne lužnice (finski postopek Pekilo).
papaín
proteolitičen encim, ki ga pridobivajo iz nezrelega sadeža drevesa Cárica papáya. Katalizira hidrolizo proteinov, npr. imunoglobulinov. Uporablja se tudi za obdelavo površine eritrocitov, da jih napravimo aglutinabilne za inkompletna protitelesa.
PPD
prečiščen proteinski derivat bacila tuberkuloze, ki se uporablja za tuberkulinski test
Propiónibactérium
propionibakterija; rod kemoorganotrofnih, hemotermofilnih, pleomorfnih, negibljivih, nesporogenih, večinoma anaerobnih, po Gramu pozitivnih bakterij, ki fermentirajo ogljikove hidrate do propionske kisline. Glede na nahajališče ločimo dve skupini: mlečne ali klasične propionske bakterije in kožne propionske bakterije. Mlečne propionske bakterije so v mleku in mlečnih izdelkih, predvsem v sirih, pa tudi v silaži in zemlji. Predstavnik te skupine je P. freudenréchii. Kožne propionske bakterije so na koži in v črevesju človeka. Predstavnik te skupine je P. ácnes. Prej so to skupino bakterij prištevali med anaerobne korinebakterije. P. ácnes (prej Corynebactérium parvum) se uporablja kot imunostimulator pri malignih novotvorbah.
Rhizóbium
rizobij; rod po Gramu negativnih, aerobnih, pleomorfnih, asporogenih, paličastih bakterij, ki se gibljejo z 2 do 6 peritrihnimi bički (skupina I), ali pa z enim polarnim ali subpolarnim bičkom (skupina II). Involucijska oblika, ki se pojavlja v simbiotski povezavi, je podobna črki y in se imenuje bakteroid. Bakterije tega roda omogočajo v simbiozi z nekaterimi stročnicami prehranjevanje sistema z molekularnim dušikom (N2). Za kmetijsko pomembne stročnice, ki v tleh ne najdejo ustreznega simbiotskega partnerja, se namnožena vrsta rizobija uporablja kot cepivo za seme. Opisanih je 6 vrst. Tipska vrsta je Rhizóbium leguminosárum. V novejšem času se počasi rastoče vrste uvrščajo v samostojen rod Bradyrhizóbium.
saharóza
disaharid, ki ga sestavljata glukoza in fruktoza. Je vir ogljika za številne mikroorganizme. Uporablja se kot substrat za biokemično identifikacijo mikroorganizmov.
saprofít
mikroorganizmi (bakterije, glive), ki povzročajo gnitje nežive organske snovi. Večidel živijo prosto v naravi in so pomembni pri kroženju snovi in pri mineralizaciji. Praviloma so nepatogeni. Izjema je Clostrídium botulínum. Pojem saprofiti se včasih uporablja nepravilno kot soznačnica za nepatogene mikroorganizme
Schizophy'llum
rod bazidiomicetnih gliv s pahljačastim, krpastim plodiščem brez beta, plodišče je podobno konzoli. Vrsta S. commúne raste na raznih vrstah lesa, izolirali so jo tudi iz človeka pri infekcijah maskilarnega sinusa. Izdeluje industrijsko zanimiv polisaharid skleroglukan in encim holesterol oksidazo, ki se uporablja pri določanju holesterola v telesnih tekočinah.
Dostopnost