Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
proviant
Ta redka beseda, morda znana iz Zasavja, označuje hrano in druge drobnarije, ki jih vzamemo na pot; navadno ne velja za obleke.
SONL
SONL
– zelo priročna kratica, ki v tem ponovoletnem času prihaja vedno bolj do izraza in je uporabna vse leto, saj pomeni Srečen ostanek novega leta. Zato je veliko bolj primerna od krajše oblike SNL oziroma Srečno novo leto, ki velja le okrog novoletnih praznikov in pomeni še kaj drugega (Slovenska nogometna liga itn.) in kaže, da utegne njena uporaba kmalu nazadovati.
Primerjaj:
DDPRN – Digi dagi po ritki nagi!
vsaj 50 let star planinsko-smučarski pozdrav ali geslo, za katerega kaže, da ga je marsikdo upošteval dokaj dobesedno.
DZPNINK – Društvo za preganjanje neumnih in nepotrebnih kratic, ki je nastalo pred 30 in več leti, iz protesta proti najrazličnejšim dvoumnim uradnim kraticam, npr. JLA – Jugoslovanska ljudska armada (tudi: Jaz ljubim alkohol), FSPN – Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo (po dveh znanih osebnostih tudi: Fakulteta za popitologijo in ščetinarstvo) ipd.
Vprašanje esemesov takrat še ni bilo tako zelo pereče.
šmurgla
šmurgla
1.ženska, ki se praska ali čoha po ostro kosmati pički (starost neomejena, vendar velja predvsem za mlajša bitja),
2.pobrit in potem zelo na kratko zarasel Venerin griček (a rebours, ljubkovalno za mladinske primerke),
3.psička,ki se praska,
itn.
Mogoče v povezavi: dekle/pička iz Murgel (?), itd.
Izhodišče: "šmirgel"- papir!
tretja gradbena faza
Faza gradnje, ko nepremičnina dobi streho, žlebove, in ostale pritikline, ki jo vsaj malo zaščitijo pred propadanjem. V Sloveniji je izraz pomemben predvsem zato, ker je to točka velikega simboličnega pomena, namreč, točka, ko si lahko oddahnemo, saj je status nepremičnine kot hranilne knjižice odslej naprej varen, čeprav je še popolnoma neprimerna za bivanje. V ljudski folklori velja, da lahko takšna nepremičnina v "tretji gradbeni fazi" čaka tudi več let ali desetletje, preden jo prodamo z velikim dobičkom (torej, ekvivalent obresti), ali pa se morda končno pojavi potreba po njeni dejanski uporabi in torej nadaljevanju gradnje.
V tretje gre rado.
Že dlje časa me muči pomen tega reka. Prepričan sem, da to pomeni, da če se je nekaj zgodilo že dvakrat, se bo zelo verjetno tudi tretjič.
Nekateri pa so prepričani (v tem smislu se rek včasih pojavlja tudi v medijih), da pomeni, da če nekaj dvakrat ne uspe, bo zelo verjetno uspelo v tretje. To po moje ni logično, ker rek omejuje le na na hoteno dejanje oz. poskus tega dejanja, ki že dvakrat ni uspelo, medtem ko prva razlaga lahko velja za dogodke na splošno.
Rek se torej dejansko uporablja v enem ali drugem smislu, ampak gotovo je samo ena uporaba (bolj) pravilna. Katera?
Logična je tista, ki izvira iz preteklega, izvirnega pomena. (Če je šlo že dvakrat, bo šlo v tretje gladko oz. rado)
Obratno bi bilo pa smiselno reči: Bo v tretje šlo? Ali: V tretje je pa šlo.(Če dvakrat prej ni šlo).
Ženske pravimo drugače:
Prvič gre težko.
Drugič gre že laže.
V tretje gre pa rado.
Torej tudi žencki vidik potrjuje tezo, da če je šlo že dvakrat, bo šlo tudi v tretje.
Tako kot danes nekateri rečejo "ločiti zrno...
Dostopnost