Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vozóvnica
pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico do vožnje s prevoznim sredstvom
vrédnostni papír
Listina, ki vsebuje premoženjske pravice, ki jih bo izdajatelj izpolnil ...
en securities (mn.)
Vsakdanji življenjski svet
Pojem, ki izhaja iz fenomenološke filozofije, kjer je označeval - zgodovinsko gledano - predznanstveni svet in - sistemsko gledano – zunaj znanstveni svet. Tako običajna kot znanstvena zavest ga jemljeta kot nekaj danega, kot svet od nas neodvisnih stvari. Velja jima torej za objektivni svet. Vendar je "objektiven" le z vidika v naivni realizem vpetega zdravo razumarskega in/ali znanstvenega mišljenja. Vendar je razlika med zdravo razumarskim ali laičnim in znanstvenim ali strokovnim mišljenjem. Svet vsakdanjega življenja je svet prepričanj in sodb. Znanstveni svet je svet stališč, razumevanja in razlag.
V tretje gre rado.
Že dlje časa me muči pomen tega reka. Prepričan sem, da to pomeni, da če se je nekaj zgodilo že dvakrat, se bo zelo verjetno tudi tretjič.
Nekateri pa so prepričani (v tem smislu se rek včasih pojavlja tudi v medijih), da pomeni, da če nekaj dvakrat ne uspe, bo zelo verjetno uspelo v tretje. To po moje ni logično, ker rek omejuje le na na hoteno dejanje oz. poskus tega dejanja, ki že dvakrat ni uspelo, medtem ko prva razlaga lahko velja za dogodke na splošno.
Rek se torej dejansko uporablja v enem ali drugem smislu, ampak gotovo je samo ena uporaba (bolj) pravilna. Katera?
Logična je tista, ki izvira iz preteklega, izvirnega pomena. (Če je šlo že dvakrat, bo šlo v tretje gladko oz. rado)
Obratno bi bilo pa smiselno reči: Bo v tretje šlo? Ali: V tretje je pa šlo.(Če dvakrat prej ni šlo).
Ženske pravimo drugače:
Prvič gre težko.
Drugič gre že laže.
V tretje gre pa rado.
Torej tudi žencki vidik potrjuje tezo, da če je šlo že dvakrat, bo šlo tudi v tretje.
Tako kot danes nekateri rečejo "ločiti zrno...
Dostopnost