enôten

1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto
2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin
3. ki je enakih, istovrstnih sestavin

énterotoksigén

1. ki tvori ali vsebuje toksin, za katerega je značilno delovanje na celice črevesne sluznice
2. nanašajoč se na enterotoksigeno bakterijo Escherichia coli

entrelardé

eozinofílec

granulocit, ki je nekoliko večji od nevtrofilca, ima segmentirano jedro, je slabše gibljiv in komaj fagocitira, vsebuje groba zrnca, ki sprejemajo eozin, in nekatere encime ter je vpleten v alergijske reakcije

Ephedra vulgaris

nizek vejnat grm s Kitajske in iz Indije, ki vsebuje efedrin

epitélij

praviloma avaskularno tkivo z zelo malo medceličnine v ozkih medceličnih špranjah, ki pokriva zunanje in vsa notranja površja telesa (iz njega se na nekaterih mestih razvijejo žleze), glede na število skladov in obliko vrhnjega sklada celic se deli v enoskladni ploščati, enoskladni izoprizmatski, enoskladni visokoprizmatski, večvrstni visokoprizmatski, večskladni ploščati, večskladni visokoprizmatski in prehodni epitelij

epizóda

1. manjši, manj pomemben dogodek
2. krajši, vsebinsko zaključen vložek v večjem literarnem delu, ki za potek glavnega dejanja ni nujen

epoksíd

spojina, ki vsebuje kisikov atom, mostičasto vezan na dva med seboj povezana ogljikova atoma

épski

1. nanašajoč se na epiko
2. ki nadrobno in na široko literarno popisuje, podaja

epúlis

kakršnakoli bula na dlesni