Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Kakovost delovnega življenja
Poseben segment kakovosti življenja. Boljša kakovost delovnega življenja je sredstvo za povečanje produktivnosti s pomočjo boljše motiviranosti in večjega zadovoljstva zaposlenih, zmanjšanje stresa na delovnem mestu ter izboljšanja komunikacije. Dobra kakovost delovnega življenja vodi v zadovoljenje materialnih potreb zaposlenih ter potreb po pripadnosti, samorealizaciji, varnosti ter drugih osebnostih potreb posameznika.
Komunikacija
Posebna oblika interakcije, ki vključuje izmenjavo informacije. Običajno se odvija med dvoje ali več ljudi, lahko pa poteka tudi npr. med dvoje ali več računalniških programov, ki si izmenjujejo informacije. Običajno komuniciramo v jeziku, ki nam omogoča učinkovito posredovati sporočila, lahko pa komuniciramo tudi prek podob, gest, simbolov idr. Za konstruktiviste jezik ni »sredstvo« komuniciranja, ampak kreator naših resničnosti. Eno od metanačel komunikacijske teorije je, da ni mogoče ne komunicirati. Biti človek pomeniti biti v »notranji« (znotrajosebni) in »zunanji« (medosebni) komunikaciji. Razumevanje mesta pomena izmenjanih sporočil je odvisno od epistemologije udeležencev komunikacije oziroma njenih opazovalcev. Po objektivističnem pojmovanju vsebuje posredovana informacija tudi pomen sporočila. Po konstruktivističnem pojmovanju pa njegov pomen ustvari prejemnik oziroma interpret sporočila.
Konverzacija
Posebna oblika komuniciranja, ki običajno vključuje naravne jezike, tako da se informacija izmenjuje v obliki jezika, običajno med človeškimi akterji. Konverzacija je vrsta komunikacije, v kateri si udeleženci prizadevajo sporazumeti se, se pravi skleniti dogovor o tem, da se razumejo, da delijo določeno interpretacijo (v socialnem delu je to lahko sporazum med sogovorniki o tem, kaj bodo opredelili kot problem in njegovo želeno rešitev). Konverzacijo lahko opredelimo kot simbolični, interpretativni, transakcijski in kontekstualni proces, v katerem ljudje ustvarjajo skupne pomene.
Narativni pristopi v socialnem delu
Družbene vede so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživele narativni (biografski, subjektivni, kulturni) preobrat, s katerim so osebni in socialni pomeni dobili vidnejše mesto. Zanimanje za pripovedi se je iz polja književnosti in literarne teorije najprej preselilo na področja psihologije, sociologije, zgodovine, antropologije, etnologije, in od tam na področja nekaterih strok. Vsaka izmed znanstvenih vej in poklicev se po svoje loteva pripovednosti in razvija svoje predstave o tem, kaj je zgodba in kako naj bi jo proučevali. V zadnjem desetletju so vse bolj pogosta tudi raziskovanja in tematiziranja pripovedi (jezika, komunikacije) v socialnem delu. Pripoved v socialnem delu je dostopna v vseh pojavnih oblikah komunikacije v socialnem delu: pri neposrednem delu z ljudmi, zapisovanju in poročanju ter v raziskovanju. Narativni pristopi v socialnem delu z uporabo narativnih konceptov, teorij in metod, ustne in pisne prakse v socialnem delu preučujejo kot dejanja pripovedovanja ...
Nasilje s pomočjo tehnologije
Nanaša se na uporabo mobilnih telefonov, računalnikov, družbenih omrežij in drugih elektronskih naprav, da bi zalezovali, trpinčili, zastraševali, nadlegovali ali kako drugače napadli neko osebo. Lahko gre tudi za nadzor nad temi napravami s pomočjo posebne programske opreme za nadzor komunikacije žrtve.
Segregacija
Označuje proces in posledice socialnega izključevanja skupin, slojev ali drugih kategorij prebivalstva iz načina življenja, kakršen je značilen za večino pripadnikov določene družbe. Najpogostejše oblike segregacije, ki pogosto tudi sovpadajo, so: prostorska (kriterij: lokacija bivališča), pravna (kriterij: pravice), materialna (kriterij: ekonomske dobrine in storitve), interakcijska (kriterij: komunikacije, družbena moč, ugled). Najpogostejše osnove oz. podlage za segregacijo so ekonomske, rasne, razredne, etnične, verske, tudi poklicne razlike, ko se pretvorijo v družbeno neenakost.
Dostopnost