Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
krepitev moči
Cooperation policy
SOCIAL QUESTIONS
cs
posílení postavení
,
posílení účasti
da
empowerment
,
myndiggørelse
,
myndiggørelse og mægtiggørelse
de
Befähigung zu aktiver Mitgestaltung
,
Befähigung zur Selbstbestimmung
,
Machtgleichstellung
,
Selbstbemächtigung
,
Stärkung der Gestaltungs- und Entscheidungsmacht
el
ανάληψη ευθυνών
,
απόδοση αυτεξουσιότητας
,
συμμετοχή στις δομές
,
χειραφέτηση
en
empowerment
es
autonomización
,
capacitación
,
emancipación
,
empoderamiento
,
habilitación
et
mõjuvõimu suurendamine
,
võimestamine
fi
voimaannuttaminen
,
voimaantuminen
fr
autonomisation
,
renforcement de l'autonomie
,
responsabilisation
,
émancipation
ga
cumasú
,
cumhachtú
hu
a felelősségvállalás ösztönzése
,
az önrendelkezés elősegítése
,
emancipáció
it
conferimento di responsabilità
,
partecipazione alle decisioni
lt
įgalėjimas
lv
emancipācija
,
iespēju došana
,
pilnvērtīgu iespēju nodrošināšana
,
tiesību nostiprināšana
mt
awtonomizzazzjoni
,
emanċipazzjoni
,
responsabbilizzazzjoni
nl
empowerment
pl
upodmiotowienie
,
uwłasnowolnienie
,
wzmocnienie pozycji
pt
emp...
Krepitev moči
Regulacija razmerij odvisnosti v korist šibkejšega akterja. Ta namen se v socialnem delu skuša realizirati z reševanjem težav in problemov, ki nastajajo v interakcijah (od mikro do makro ravni) ter v dostopnosti uporabnic in uporabnikov do pomembnih življenjskih virov (dobrin, pravic, veščin, opore v socialnih omrežjih, statusa). Moč pri dostopu do virov se krepi na pet osnovnih načinov: z aktiviranjem že obstoječih virov (ki so uporabnikom nedostopni), z odpravljanjem ovir pri dostopu do virov (kjer je dostop nezadosten), s kreiranjem novih virov, z redistribucijo (v primeru pooblastil gre za opolnomočenje) in z mediacijo. (Glej tudi Opolnomočenje).
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Demenca
Fenomen sodobne družbe, katerega posledice se odražajo zlasti na posameznikovem socialnem funkcioniranju, medsebojnih odnosih v družini, med znanci, prijatelji, sosedi, strokovnjaki različnih strok. Zaradi vsesplošnega odklonilnega odnosa do demence in zapostavljanja ljudi z demenco smo v socialnem delu usmerjeni v krepitev moči tako ljudi z demenco kakor tudi sorodnikov, ki zanje skrbijo, saj se tudi sami pogosto srečujejo z odklonilnim odnosom okolice in odrivanjem iz vsakdanjega življenja. Usmerjenost na krepitev moči ljudi z demenco in vseh udeleženih v odnos z njimi omogoča, da prevzamejo odgovornost za lastno življenje, pomaga jim pridobiti samospoštovanje in spoznati vrednost lastnih izkušenj, a tudi objektivno okrepi njihov položaj, saj jim omogoči vstop v različne cenjene vloge in uporabo različnih virov družbene moči v njihovo korist.
Dvojne nalepke
Pojem, s katerim v socialnem delu opozorimo na bistveno značilnost negativnega označevanja ljudi, ki trpijo zaradi težav v duševnem zdravju in so hkrati zasvojeni in so v sistemih pomoči pridobili dve diagnozi. S pojmom opozorimo na diskvalifikacijo uporabnika, ki ne more izbirati med nalepkama. Protistrup nalepkam ni zdravljenje, nalepke vztrajajo tudi potem, ko človek neha uživati drogo, ali se znebi duševne stiske. Edini način zoperstavljanja škodljivim posledicam diskvalificiranja ljudi z nalepkami je krepitev moči. Pri tem je bistvena tista moč, ki izhaja iz povezovanja z drugimi, iz tega, kako znamo eni in drugi živeti skupaj, iz tega, kaj nam je skupno, ne pa iz tega, kar nas ločuje. (Glej tudi pojem Dvojne diagnoze).
Opolnomočenje
Moč pri dostopu do virov se krepi na pet osnovnih načinov: z aktiviranjem že obstoječih virov (ki so uporabnikom nedostopni), z odpravljanjem ovir pri dostopu do virov (kjer je dostop nezadosten), s kreiranjem novih virov, z redistribucijo (v primeru pooblastil gre za opolnomočenje) in z mediacijo. (Glej tudi Krepitev moči).
Socialno delo v zdravstvu
Praksa socialnega dela v zdravstveni dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Temeljna naloga socialnega dela je strokovna pomoč ljudem, ki so se znašli v psihosocialni stiski zaradi in/ali v povezavi z zdravstvenimi težavami, da ohranijo, si povrnejo in/ali razvijejo potenciale za vključevanje v družbeno življenje. Najpogostejše naloge in metode socialnih delavk in delavcev v zdravstvu so: delo z uporabnikom, svojci in domačim okoljem, koordinacija storitev, sodelovanje in povezovanje z zunanjimi institucijami, svetovanje, informiranje, analiza tveganj in prepoznavanje potreb, krepitev moči, pomoč pri uveljavljanju pravic uporabnika, zapisovanje in poročanje.
Dostopnost