polágati

-am R(P) gl. položíti -ím R(P) polóžil 1.—2.
3. kdo/kaj dajati koga/kaj na/v kaj / ob/pri čem / kam/kod kdo/kaj igrati kaj

ruka

škrláten

nanašajoč se na škrlat

uhó

1. čutilo za sluh in ravnotežje
2. oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja
3. zunanji del tega čutila
4. temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa
5. zavihani, zmečkani ogli

vojnički

sl vojaški

vtihotápljati

skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati

zakúkati

1. oglasiti se z glasom kuku
2. z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznaniti čas

zakúkati

fr pousser le cri du coucou

zakúkati

-am dov. zakúkanje (ú ȗ; ȗ) Kukavica je zakukala; Ura ~a

zakúkati

de das Kuckuckgeschrei erheben