Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pikniti
Ta pogovorni izraz označuje sproščeno prigrizovanje, s kakimi malimi sendvički, kanapejčki ...Morda od tod tudi izraz, ker na zobotrebec ali viličko zabodemo majhen košček ali zgolj kak prigrizek (košček sira, oliva ...).
Na splošno lahko pomeni tudi jesti, a vendarle manj, kaj lažjega.
Nedovršna različica morda malo redkejša: pikati.
razveltšmercati se
Zapasti v žalobno melanholijo ob misli na splošno ničevost sveta in življenja.
Potem sem se pa čisto razveltšmercala!
Ne spominjaj me na to, me boš čisto razveltšmercal.
seronja
Beseda 'seronja izhaja iz glagola srati, na splošno pa je zmerljivka za neodločnega ali brezdelnega človeka oziroma za nekoga, ki kaj poskuša, pa mu ne gre najbolje od rok (tudi zato, ker ne kaže preveč zanimanja, da bi se tega naučil). Pogosto se sliši tudi nasploh, kadar z nekom nismo zadovoljni.
Pri nas se uporablja tudi v smislu, da je nekomu uspelo nekaj odlično narediti, ne da bi znal, da je imel srečo, torej da je brez večjega napora dosegel uspeh. Mislim, da to izhaja iz čiste foušije in nepriznavanja dosega, ko nekdo naredi nekaj, kar sam ne znaš oz. naredi bolje od tebe.
"Tole je blo pa sranje!"
"Seronja! Kva se ti je tule usral!"
sončna uprava
Čeprav vemo, da se "Sonce, Zemlja in Mesec vrte brez kolesec", nas še vedno zaposluje skrivnost obstoja umnega načrtovalca, ki uravnava vreme in mezdne odnose.
Sončna (uprava) je tako lahko:
*neobstoječa pristojna avtoriteta (posmehljivo)
- Kar na sončno upravo se pritoži, če ti ni kaj prav.
- Pritoži se bratu, mami, kanarčku, ribici ali pa sončni upravi.
*nebeška služba, pristojna za vreme
- Napeti boji in zavzetost igralcev bi zaslužili več občudovanja, kot smo ga zmogli izraziti redki navijači, je pa igralce zato nagradila sončna uprava, ki je umaknila vse oblake.
- Sveta Marija se je na sončni upravi za občestvo, ki je prišlo primerno počastit nov jubilej njenega svečanega vnebovzetja, dogovorila za lepo vreme.
Delati na sončni upravi pa pomeni - izogibati se delu, zabušavati (slabšalno).
Nekoč smo s tem izrazom označevali predvsem udobne službe v državnih podjetjih, kjer so zaposleni prejemali plačo ne glede na sposobnosti oz. (ne)opravljeno delo.
Danes izraz uporabljamo za:...
švonkrl
(beseda iz treh zlogov - med k, r in l so polglasniki - naglas na 'o', ki je širok)
Beseda je nastala leta 2000, ko sta cimri Oja in UK v kuhinji igrali scrabble. UK je potegnila omenjeno kombinacijo črk in z Ojo sta se strinjali, da se sliši dovolj dobro za novo slovensko besedo. Odločili sta se, da bo pomenila KOZAREC ZA VLAGANJE, KI SE UPORABLJA ZA PITJE (npr. na študentskih žurih). Ker so takšne situacije zelo omejene, se je raba postopno razširila na KOZAREC ZA VLAGANJE na splošno. Dandanes jo uporablja kakih deset ljudi, ki so se je nalezli od avtoric. Veseli bosta, če jo posvojite tudi vi!
Virtualni roman
Pojem virtualni roman je nastal leta 2013. Izumili sta ga N&E. Sprva je roman med širšim ljudstvom dosegel neodobravanje. Dekleti sta se borili in nikoli izgubili kanček upanja, da bo njuna mojstrovina uspela. Počasi so se stvari začele odvijati bolje in ta beseda se je zapisala najprej v SSKJ. Dobila je svoje veličastno mesto, in vsi so jo poznali. Je ubesedena, neponovljiva, iskrena in magnifikantna.
Skratka, za to zvrst novodobne književnosti ni vsak talentiran. Potrebna je preciznost, smisel za načrtovanje in sestavljanje besed in seveda štetje do recimo ene 5000 saj je fb ukinil cifre komentarjev. Za leto 2019 svojevrstveni prvenec Ministrstvo za šolstvo misli uvedeti v splošno maturo in seveda v nam vsem znani priročnik. Zaradi takih vzhajajočih zvezd pa bodo tudi potrdili uvedbo novega literarno književnostnega obdobja, ki se bo imenoval virtualni realistično novodobni romanizem 21. stoletja. Zgodovina se bo pisala na novo my dear people!
vleči se kot mokra vrana
postopati naokrog brez energije, po možnosti še hudo sitne volje, in na splošno iti na živce vsem okrog sebe
V tretje gre rado.
Že dlje časa me muči pomen tega reka. Prepričan sem, da to pomeni, da če se je nekaj zgodilo že dvakrat, se bo zelo verjetno tudi tretjič.
Nekateri pa so prepričani (v tem smislu se rek včasih pojavlja tudi v medijih), da pomeni, da če nekaj dvakrat ne uspe, bo zelo verjetno uspelo v tretje. To po moje ni logično, ker rek omejuje le na na hoteno dejanje oz. poskus tega dejanja, ki že dvakrat ni uspelo, medtem ko prva razlaga lahko velja za dogodke na splošno.
Rek se torej dejansko uporablja v enem ali drugem smislu, ampak gotovo je samo ena uporaba (bolj) pravilna. Katera?
Logična je tista, ki izvira iz preteklega, izvirnega pomena. (Če je šlo že dvakrat, bo šlo v tretje gladko oz. rado)
Obratno bi bilo pa smiselno reči: Bo v tretje šlo? Ali: V tretje je pa šlo.(Če dvakrat prej ni šlo).
Ženske pravimo drugače:
Prvič gre težko.
Drugič gre že laže.
V tretje gre pa rado.
Torej tudi žencki vidik potrjuje tezo, da če je šlo že dvakrat, bo šlo tudi v tretje.
Tako kot danes nekateri rečejo "ločiti zrno...
Dostopnost