Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἄ-κῡρος
2 (κῦρος, odločitev) 1. neveljaven; ἄκυρον ποιῶ τι razveljavim, odpravim, oslabim, zmanjšam. 2. brez vpliva (moči, ugleda), neznaten, slab, ἄκυρον ποιῶ τινα kratim komu vpliv, ne dajem komu polne oblasti.
ἀναφορά
, ἡ (ἀνα-φέρω) 1. povzdigovanje, oddih. 2. odnos, pripisovanje (krivde), zaslomba; ὑπέλειπεν ἑαυτῷ ἀναφοράν pridržal si je zaslombo (možnost, izvrniti krivdo na drugega). 3. priziv, odločitev.
δια-γνώμη
, ἡ 1. razločevanje, spoznanje; διαγνώμην ποιοῦμαι razlikujem, presojam. 2. odločitev, sklep, sodba; διαγνώμην ποιοῦμαι izrekam svojo sodbo (mnenje) περί τινος.
διαδικασία
, ἡ (δια-δικάζω) 1. razsodba, odločitev pravde, odlok. 2. pravda za predstvo (kjer stranka trdi, da ima do česa prej pravico nego nasprotna stranka, ali da je nasprotna stranka prej dolžna kaj storiti nego ona).
διάκρῐσις
, εως, ἡ (δια-κρίνω) 1. ločitev, razločitev. 2. razločevanje πνευμάτων, διαλογισμῶν prepir o raznih mnenjih NT; razlika, odločitev, sodba.
ἔχω
[Et. iz σέχω, seg'hō, gršk. še Ἕκτωρ, nem. Sieg. – Obl. impf. εἶχον, fut. ἕξω, -ομαι, σχήσω, -ομαι, aor. ἔσχον (σχῶ, σχοίην in σχοῖμι, σχές, σχεῖν, σχών); med. ἐσχόμην, pf. ἔσχηκα, ἔσχημαι, adi. verb. ἀν-εκτός, -εκτέος, ἀνασχετός; vzpor. obl. ἴσχω; ep. pr. cj. 2. sg. ἔχῃσθα, 3. sg. ἔχῃσι, inf. ἐχέμεν, impf. tudi ἔχον, -όμην, iter. ἔχεσκον, fut. inf. ἑξέμεν, aor. inf. σχέμεν; med. ind. σχέτο, opt. 3. pl. σχοίατο; act. aor. (tudi poet.) ἔσχεθον, σχέθον, inf. σχεθέειν, pf. (συν)όχωκα, plpf. pass. 3. pl. (ἐπ) ώχατο]. A act. I. trans. 1. držim, grabim, nosim, prijemljem, imam v rokah, κάρη ὑψοῦ držim kvišku, ὄπιθεν zapognem, ἀσπίδα πρόσθε držim ščit pred seboj, ἀμφὶς (οὐρανόν) držim narazen, ločim, ζυγὸν ἀμφίς nosim jarem, λόφον ὑπὸ ζυγῷ držim (mirno) tilnik pod jarmom, τὶ χειρί, χερσί, διὰ χειρός, ἐν, μετὰ χερσί imam v rokah, τινὰ χειρός (ποδός) držim, zgrabim koga za roko (nogo), ἧπαρ držim skupaj, εὐεργεσίαι αὐτοὺς εἶχον vezale so jih dobrote. 2. posedujem, imam (v posesti) θρόνους, οἱ ἔ...
κρῑ́νω
[Et. κρινjω, lat. cerno (iz crino), certus, cribrare; nem. rein (got. hrains). – Obl. fut κρινῶ, aor. ἔκρῑνα, pf. κέκρῐκα, pass. pf. κέκρῐμαι, aor. ἐκρίθην, fut. κριθήσομαι, adi. verb. κρῐτός in κριτέον; med. fut. κρινοῦμαι (tudi s pas. pom.), aor. ἐκρινάμην; ep. fut. κρινέω, aor. pass. ἐκρίνθην, 3 pl. ἔκριθεν, inf. κρινθήμεναι]. I. act. 1. ločim, od-, izločujem, od-, razbiram καρπόν τε καὶ ἄχνας, razvrstim, uredim ἄνδρας κατὰ φῦλα, razločujem τούς τε ἀγαθοὺς καὶ τοὺς κακούς. 2. izvolim, izbiram ἐρέτας, τινὰ ἐκ πάντων; odobravam, pripoznam τοὺς αὐτοὺς χορούς, γνώμην odločim se za predlog, glasujem za; δίδωμί σοι κρίναντι χρῆσθαι dam ti svobodo, da izbereš; κεκριμένος in κριθείς izbran, določen, izkušen, οὖρος določen veter, ki veje v gotovo stran. 3. a) sodim, razsojam, ταύτῃ tako, poravnavam νείκεα, prisodim komu kaj κράτος ἀριστείας; b) smatram, imam, proglasim za kaj ταῦτα ἄριστα; menim, mislim, da z inf., ὃν ἂν κρίνω ἐρρωμενέστατον εἶναι ki je po mojem mnenju najmočnejši; presojam ...
κρίσις
, εως, ἡ (κρίνω) 1. ločitev, razpor, spor, prepir τῶν θεῶν, boj περί τινος, εἰς κρίσιν ἔρχομαι grem na tekmo. 2. izbor, izvolitev χὤπου δικαίων κἀγαθῶν ἀνδρῶν κρίσις kjer iščeš dobrih in pravičnih mož. 3. odločitev, τόξου κρίσις odločitev (boj) z lokom, (δρόμου), οὗ πρώτη κρίσις ki se prvi odloči = s katerim se začenjajo bojne igre, τὴν κρίσιν ποιῶ odločim, razsodim; τὸ Μηδικὸν κρίσιν ἔσχε (vojna) se je odločila; pos. a) preizkušnja, presoja, pretres; b) sodnijska preiskava, obtožba, pravda, sodišče; πάρειμι πρὸς τὴν κρίσιν, καθίστημι ἐμαυτὸν ἐς κρίσιν τινί obljubim komu, da pridem pred sodišče, εἰς τὴν κρίσιν οὐχ ὑπακούω ne pridem pred sodišče, προκληθεὶς ἐς κρίσιν poklican pred sodišče, κρίσιν ποιῶ začnem tožbo; sodba NT, obsodba μετὰ τὴν κρίσιν; c) pravica, pravičnost, kazen NT.
κῡ́ριος
3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.
Dostopnost