Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Smećara
Slabšalno.
Naziv za osebo ženskega spola:
- katera se na vsak način izogiba delu,
- če že dela vedno jamra, da ima preveč dela in ne zmore,
- nonstop visi med šihtom na telefonu, FB, instagramu in se naslaja nad moškimi (zato tudi ima preveč dela in ne zmore),
- v ponedeljek popoldne že jamra, da gre jutri zdravniku po bolniško ker je preutrujena. Seveda bolniške ne dobi ker je pač smećara in so jo vsi zdravnike že spregledali,
- dela se da je nekaj oziroma da je sofisticirana v resnici je pa plehka (smećara),
- potrebuje moškega, ki ima veliko denarja in izgled Brad Pitt-a, kateri bo financiral njeno nedelo in celodnenvno kofetkanje z enakimi kolegicami,
Naziv se pogosto zamenja za smetarko vendar se temu častnemu poklicu s tem dela veliko škodo in nima nobene povezave.
Primer:
Oseba A: Ej a poznaš uno smećaro Petro?
Oseba B: Ja poznam, zakaj je pa smećara?
Oseba A: Ma zadnjič smo šli degustirat vino v vinoteko pa se je delala, da je somelier in se spozna na vino v resnici je pa čista sme...
smučarsko akrobatsko deskanje na snegu
pravilnejši izraz za deskarski prosti slog
snôv
kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa, in ima določene lastnosti, značilnosti
Socialni konstrukcionizem
To je spoznavna teorija. Kljub predhodnikom te epistemologije, kot je filozof Giambattista Vico v 18. stoletju, začetke in nadaljnji razvoj umeščamo v 80-ta in 90-ta leta 20. stoletja, potem ko sta sociologa Peter Berger in Thomas Luckmann v svojem prelomnem delu Družbena konstrukcija resničnosti iz leta 1966 v sociologijo vpeljala pojem družbena konstrukcija. Ne moremo govoriti o eni šoli ali eni sami opredelitvi socialnega konstrukcionizma, čeprav obstoječe definicije povezuje nekaj skupnih obeležij. Socialni konstrukcionizem je pogled na svet, ki temelji na predpostavki, da ljudje konstruiramo pomene. Ukvarja se z razumevanjem kot osrednjo značilnostjo človeških dejavnosti. Predpostavlja, da pomen in razumevanje izvirata iz socialnih interakcij in doseženih sporazumov o tem, kaj pomenijo simbolične oblike jezika, v katerem komuniciramo. Načini ustvarjanja pomena so neogibno ugnezdeni v družbeno kulturnih procesih in specifični glede na čas in kraj. Pomeni konkretnega dogodka in naš...
Dostopnost