Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Acetobácter
rod po Gramu negativnih, nesporogenih, peritrihnih ali atrihnih, pretežno elipsoidnih ali paličastih bakterij, ki se pojavljajo posamično, v parih ali v verižicah. Obligatno aeroben heterotrof, ki značilno oksidira etanol do ocetne kisline, to pa lahko še dalje do CO2. Vrste tega rodu najdemo na sadju, zelenjavi, v sadnih sokovih, kisu in alkoholnih pijačah; tipska vrsta je A. acéti.
Aráchnia
rod po Gramu pozitivnih, neacidorezistentnih. asporogenih in negibljivih difteroidnih paličk in razvejenih nitk, ki se po nekaterih biokemičnih in drugih lastnostih razlikujejo od tipičnih pripadnikov rodu Actinomyces kakor tudi rodu Propionibactérium. Edina vrsta je A. propiónica (zast. sin. Actinomyces propiónicus). Pri človeku povzroča aktinomikozo in canaliculítis lacrimális. Patogena je tudi za laboratorijske miši.
Bactérium
po nomenklaturni komisiji IAMS-a leta 1953 ukinjeni bakterijski rod; vrste rodu so bile razvrščene v druge, večinoma nove rodove
Borrélia
borelija; rod patogenih, po Gramu negativnih svedrastih bakterij s 3 - 10 neenakomernimi zavoji. Celice so široke 0,2 - 0,5 µm in dolge 3 - 20 µm. Imajo 15 - 20 periplazemskih bičkov, imenovanih tudi endoflageli ali aksialne fibrile. Vrste, ki jih je mogoče gojiti, so mikroaerofilne. V rodu je 20 vrst. Tipska vrsta je B. anserína, ki je patogena za ptice. Druge vrste so patogene za človeka in/ali druge sesalce. B. recurréntis povzroča povratno mrzlico v Evropi (z izjemo Španije in Portugalske), redkeje v Južni Ameriki, Afriki in Aziji. B. hispánica, ki jo prenaša klop Ornithódorus erráticus, povzroča povratno mrzlico na Pirenejskem polotoku. B. duttóni, ki jo prenaša klop Ornithódorus moubáta, povzroča povratno mrzlico v Afriki. V drugih delih sveta povzročajo povratno mrzlico B. caucásica, B. croicidúrae, B. graíngeri, B. hérmsi, B. latyschéwii, B. mazzóti, B. párkeri, B. pérsica, B. turicátae, B. venesuelénsis in druge. Prenašalci so razne vrste klopov rodu Ornithódorus. B. burgdórfe...
Cándida
kándida; najobsežnejši rod kvasovk. Celice so oble, jajčaste, cilindrične ali podolgovate, včasih tudi nepravilne oblike. Pogosto se oblikuje psevdomicelij, včasih tudi pravi micelij. Kandide se razmnožujejo vegetativno z multilateralnim brstenjem. Vrste rodu Candida najdemo pogosto v zelo različnih substratih: v tleh, na grozdju, v zavrelih olivah in kakavu ter drugih živilih, v trohnečem lesu, v morski vodi, v odplakah, v človeškem sputumu in blatu, v govejih in konjskih prebavilih itd. Tipska vrsta je C. tropicális. Razne vrste so pomembne za industrijsko izdelovanje krmnega kvasa iz raznih surovin, npr. iz ogljikovodikov, in za pridobivanje raznih snovi, npr. organskih kislin, encimov, maščob itn. Nekatere vrste so patogene za človeka in živali. Najbolj je patogena C. álbicans, ki ima po najnovejših raziskavah tudi popolno fazo in sodi med bazidiomicete, in sicer v rod Syringóspora. Povzroča kandidiazo v ustni votlini, bronhokandidiazo, paronihijo itd. Po opustitvi rodov Mycodérma ...
Erysipelóthrix
erizipelotriks; rod po Gramu pozitivnih, asporogenih, negibljivih tankih paličk, včasih tudi nitk. Edina vrsta rodu je E. rusiopáthiae (E. insidiósa), ki povzroča rdečico pri prašičih, pri človeku pa je erizipeloid lokaliziran navadno na rokah. Patogen je tudi za druge živalske vrste.
gentamicín
(angl. gentamycin); aminoglikozidni antibiotik, ki deluje na številne po Gramu pozitivne in negativne bakterije. Izdelujejo ga streptomicete rodu Micromonóspora
Listonélla
rod po Gramu negativnih morskih bakterij, sorodnih rodu Vibrio. Tipska vrsta L. anguillarium je pomemben patogen v morskih ribah.
Dostopnost