Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Pasteurélla
pasterela; rod po Gramu negativnh, kemoorganotropnih, fakultativno anaerobnih, atrihnih, paličastih, kokoidnih bakterij, ki se običajno obarvajo bipolarno. V rodu je več vrst, tipska vrsta je P. multocída, ki je patogena za vrsto domačih in divjih živali, med drugim povzroča kokošjo kolero. Tudi druge vrste so patogene za živali (P. haemolytica) pa tudi za človeka (P. pneumotrópica, P. úreae).
Peptocóccus
peptokok; rod po Gramu pozitivnih, kemoorganotrofnih, anaerobnih, negibljivih, katalaza negativnih majhnih kokov v gručah, parih, tetradah ali posamičnih. V rodu je ena vrsta, P. níger, ki naseljuje kožo (umbilicus) in sluznice (vagino) človeka.
Píchia
pihija; obsežen, polifiletski rod kvasovk iz družine Saccharomycetáceae s kroglastimi ali podolgovatimi celicami, ki se vegetativno razmnožujejo z multilateralnim brstenjem. Lahko se razvije psevdomicelij ali celo pravi micelij. Nekatere vrste imajo artrospore. Vrste so homotalične ali heterotalične. Askuse ob zrelosti odprejo. Askospore imajo obliko polcilindra ali saturna, so poloblaste ali kroglaste, imajo gladko površino, so po 1 do 4 v askusu. Sladkorje fermentira ali ne. NO3- ne asimilira. Znanih je več kot 565 vrst. Tipska vrsta je P. membranifáciens. Številne vrste imajo anamorfe v rodu Candida. Najdemo jih v mnogih okoljih: v tunelih lesnih hroščev, v izločkih dreves, slanicah za kisanje zelenjave, v tekočinah za strojenje kož, na zrnju in v moki, v vinu in jabolčnem soku, na človeški koži, v fecesu itd. Pripadniki rodu delajo etanol iz glukoze, povzročajo prevretje jabolčnega soka v jabolčnik. Skupaj z drugimi mikroorganizmi povzročajo kvar piva in vina. P. pastóris izdeluje ...
Providéncia
providencija; rod po Gramu negativnih, ravnih paličastih, navadno gibljivih črevesnih bakterij. V rodu so vrste P. alcalifáciens, ki ne razkraja uree, P. stuártii, ki razkraja ureo neregularno, in P. réttgeri (prej Próteus réttgeri), ki razkraja ureo. Lahko povzročajo diarejo, okužbe dihal in ran, vnetja in bakteriemijo.
Pseudómonas
psevdomonas; rod aerobnih, nesporogenih, ravnih ali lahno ukrivljenih, po Gramu negativnih paličastih bakterij, ki se gibljejo z 1 ali več polarnimi bički. Psevdomonasi imajo respiracijski tip metabolizma s kisikom kot končnim akceptorjem elektronov. So kemoorganotrofni. Nekatere vrste so fakultativno kemolitotrofne, sposobne izkoriščati H2 ali CO kot edini vir energije. Zelo so razširjeni v naravi. Nekatere vrste so patogene za človeka, živali ali rastline. Tipska vrsta je P. aeruginósa, ki lahko izdeluje tri pigmente: piocianin, fluorescein in piorubin. Razširjena je v naravi, zlasti v zemlji in vodi. Patogena je za človeka in živali. Povzroča zlasti gnojne procese in obarva gnoj modrozeleno. Zato jo imenujemo tudi P. pyocyánea. Razločujemo več fagovarov. Redko izoliramo pri človeku nepatogeno vrsto P. fluoréscens, ki je podobna, vendar ne izdeluje piocianina. Za človeka so patogene tudi vrste: P. cepácia, P. diminúta, P. maltophília in P. stútzeri. P. mállei povzroča maleus (smrkav...
Rochalimaéa
rohalimeja; rod bakterij, ki so podobne bakterijam rodu Rickéttsia po obliki, po barvanju in po odvisnosti od členonožcev in vretenčarjev za preživetje v naravi. Razlikujejo pa se od roda Rickéttsia po tem, da živijo v artropodnem gostitelju v zunajceličnem okolju in da jih je mogoče gojiti na brezceličnih gojiščih. Tipska vrsta je R. quintána (prej Rickettsia quintana), ki povzroča rovovsko mrzlico ali "febris wolhynica". Primarni gostitelj je človek, prenašalka pa človeška uš.
Salmonélla
salmonela; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih, paličastih, večinoma peritrihnih, antigensko heterogenih, po Gramu negativnih bakterij, ki navadno ne fermentirajo laktoze in ne izdelujejo indola. Citrat navadno izkoriščajo kot edini vir ogljika. Rod uvrščamo v družino Enterobacteriáceae. Salmonele povzročajo dve skupini bolezni in sicer tifusno skupino, pri kateri gre za splošno infekcijo s septikemijo, in v drugo skupino, pri kateri gre navadno za enteritis. V rodu je nad 2500 različnih serovarov. Tipska species je S. chóleraesúis, ki povzroča paratifus C. pri prašičih, redko pri človeku. S. typhi je povzročitelj trebušnega tifusa pri človeku. S. paratyphi A povzroča paratifus A pri človeku, S. schottmúelleri (S. paratyphi B) povzroča paratifus B pri človeku, S. hirschféldii (S. paratyphi C) povzroča pri človeku paratifus C ali pa gastroenteritis. S. enterítidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinátidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinárum-pullórum...
Spórolactobacíllus
sporolaktobacil; rod heterotrofnih, fakultativno anaerobnih, sporogenih, po Gramu pozitivnih peritrihnih paličastih bakterij, ki nimajo katalaze. Tipska in edina vrsta rodu je S. inulínus, ki je bila izolirana iz tal in kokošje krme.
Streptomy'ces
streptomiceta; rod po Gramu pozitivnih aerobnih bakterij iz reda Actinomycetáles ali nitastih bakterij, ki živijo v tleh ali v vodi. Nekaj vrst je patogenih za rastline, npr. za krompir, sladkorno peso in tudi za človeka. Razvije zračni micelij in nefragmentiran razvejen vegetativni micelij. Večina vrst ima na zračnem miceliju konidiospore, ki nastanejo s fragmentacijo. Predstavniki rodu so kemoorganotrofni, metabolizem je oksidativen, glede prehrane lahko uporabljajo različne vire ogljika, npr. glukozo, laktat, škrob, hitin itd. Kolonije so lahko različno obarvane, mnoge izdelujejo topen pigment. Tipska vrsta je S. álbus.Številne vrste izdelujejo antibiotike, biotehnološko najpomembnejši so: S. aureofáciens (klortetraciklin), S. gríseus (streptomicin), S. klavulígerus (klavulanska kislina), S. rimósus (oksitetraciklin), S. venezuélae (kloramfenikol), S. viridifáciens (tetraciklin) itd.
Dostopnost