Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
encefalopatíja
kakršnakoli možganska bolezen ali motnja, ki povzroča osebnostne motnje in nevrološke simptome
encím
beljakovina, ki pospeši hitrost kemijske reakcije, pri čemer se sama ne spremeni
ênoglásnik
glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril
epigenétika
smer v genetiki, ki se ukvarja s spremembami v strukturi kromatina in DNA, ki niso posledica spremenjenega zaporedja nukleotidov, a se kljub temu ohranjajo v genomu skozi celične delitve in so zato dedne (npr. metilacija DNA, različne spremembe histonskih repov, gensko utišanje, genomsko vtisnenje, paramutacije, itd.)
epilepsíja
kronična motnja možganske funkcije, za katero so značilni ponavljajoči se napadi nezavesti ali motnje zavesti in/ali motnje motoričnih, senzoričnih, vegetativnih in psihičnih funkcij (napadi so lahko znak zelo različnih bolezni osrednjega živčevja)
epilepsija
božjast, obolelost živčevja z napadi krčev in nezavestjo, posledica kratkih prekinitev v električno-kemični dejavnosti možganov (mali napad, veliki napad), traja nekaj minut;
Etična dilema
Konflikt norm, kjer moramo izbirati med dvema ali več tekmujočimi etičnimi načeli. Odločanje glede etične dileme običajno pomeni, da moramo izbrati eno od etičnih načel, pri tem pa neizogibno zanemarimo ali kršimo eno ali več drugih; ali pa gre za nejasnost, katero etično načelo bi bilo dobro zasledovati v določeni situaciji (to se najbolj pogosto zgodi takrat, ko socialna delavka doživlja konflikt med svojimi (poklicnimi) vlogami). O etični dilemi govorimo, kadar izid oz. posledica izbire določnega načela pomeni tudi neželene ali negativne učinke za eno ali več oseb; najpogosteje pa je najbolj etična odločitev tista, ki povzroči najmanj škode oz. negativnih posledic.
Dostopnost