Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
sledíti
1. iti za kom po sledi
2. gledati kaj, kar se giblje, premika
3. hoditi, iti za kom
4. hoditi, iti po čem, v čem
5. prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem
6. biti posledica česa
7. ravnati se po kom, posnemati
8. z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa
9. biti jasno viden, kazati se
sledíti
-ím R(P) slédi in slêdi
1. kdo/kaj iti proti komu/čemu, dosegati koga/kaj
2. kdo/kaj zaznavno biti blizu komu/čemu, zaznavati koga/kaj (za/v/na/med koga/kaj /kam)
3. kdo/kaj premikajoč prilagajati se komu/čemu
4. kdo/kaj premikajoč biti blizu komu/čemu, upoštevati koga/kaj (za/v/na/med/skozi kaj /kam)
5. kdo/kaj biti nadaljevanje komu/čemu
6. kdo/kaj biti posledica komu/čemu
7. kdo/kaj biti podrejen komu/čemu
8. kdo/kaj biti naklonjen komu/čemu
9. kaj biti iz česa kaj biti kot sklep iz česa kdo/kaj zaznavati, ugotavljati kaj
sledíti
1. en to follow
2. to follow to pursue
3. to follow
4. to follow
5. to follow
slediti
zasledovati, spremljati, biti za petami, iti po sledi, iti za kom; teči za, loviti, iti za; izhajati, rezultirati; držati se; ostati na tekočem; razumeti; biti seznanjen z, ostati na tekočem z; iti po, iti po stopinjah; potekati po, zaviti po; ubogati; iskati; biti posledica; iti zraven; izhajati iz; izslediti; pridružiti se; priti za | zapoditi se, pognati se; pojaviti se, nastati, pokazati se, priti na dan; ravnati se po; dohajati, držati korak z drugimi, držati korak, ne zaostajati; opomniti; nadaljevati, nadgraditi; sprejeti, strinjati se; poditi, preganjati; capljati za; prilagoditi se
slíka
1. likovna upodobitev česa z barvami, navadno umetniška
2. upodobitev česa, zlasti v knjigi, časopisu
3. upodobitev česa, nastala na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo
4. bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta
5. pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek
6. kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa vidnega, doživetega
7. vsebinsko, časovno in prostorsko zaokrožen del gledališke predstave
slučájen
ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev
smŕt
trajno prenehanje vseh vitalnih funkcij in postopno odmiranje celic človeškega telesa
Socialna država
Sistem (načel, zakonov, ustanov, storitev in programov na področju socialne, zdravstvene, šolske politike), ki se je kot moderna posledica funkcionalne diferenciacije državnega aparata specializiral za regulacijo temeljnih družbenih funkcij: normalizacije, prerazdelitve, socialnega varstva in integracije. Te funkcije lahko socialna država izvaja v različnem razponu, od minimalnega (rezidualnega) do maksimalnega (blaginjskega) obsega. Grobo (fiskalno) merilo socialne države je delež proračunskih izdatkov, namenjen kakovosti življenja - ta delež mora biti bistveno večji od financiranja represivnih funkcij (vojska, policija itd.). Gre za najpomembnejšo družboslovno inovacijo v 20. stoletju.Socialna država je najširši pojem, ki se naprej deli na socialno zaščito, socialno varnost in socialno varstvo.
Dostopnost