habilitácija

1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli
2. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine

habilitácija

-e ž, pojm. (á) postopek za ~o; ~ invalidov |usposabljanje|;

habilitacíjski

nanašajoč se na habilitacijo

habilitacíjski

-a -o (ȋ) ~ postopek

Hall

Harris

Hazelett

helánca

nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken

heliografíja

-e [ijo] ž, pojm. (ȋ) fot. |fotokemični postopek|; zvezdosl. |veda o površini Sonca|;

hemaferéza

postopek za ločevanje krvi na plazmo in posamezne celične sestavine