Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ποιμήν
, ένος, ὁ [Et. iz pōi, sor. gršk. πώυ čreda] 1. pastir, ovčar. 2. čuvar, voditelj, (po)glavar, poveljnik.
πολέμ-αρχος
, ὁ (ἄρχω) polemarh 1. v Atenah: tretji arhont, t. j. vojskovodja, poveljnik; pozneje: sodnik v sporih med onimi, ki niso bili atenski državljani. 2. v Sparti: poveljnik ene more. 3. vojskovodja.
Σαρπηδών
, όνος, ὁ [ep. tudi Σαρπήδοντος, voc. Σαρπῆδον] 1. Zevsov sin, poveljnik Likijcev. 2. Pozejdonov sin, katerega je ubil Heraklej v Trakiji; po njem se imenuje Σαρπηδονίη ἄκρη trakijski rt nasproti Imbru.
σημαίνω
[fut. σημανῶ, aor. ἐσήμηνα, (-μᾱνα), pf. σεσήμαγκα, pass. pf. σεσήμασμαι, 3 sg. -ανται, inf. -άνθαι, pt. -ασμένος, aor. ἐσημάνθην, fut. σημανθήσομαι; med. fut. σημανοῦμαι, aor. ἐσημηνάμην; ep. fut. act. σημανέω, aor. σήμηνα] I. act. 1. zaznamenujem, označujem, zapečatim; πλῆθος obračam pozornost na. 2. a) dam znamenje, da se kaj izvrši, dam geslo, povelje (v vojni), dogovorim se s kom po znamenju, τὸ πολεμικόν dajem (s trobento) znamenje, ἀνακώρησιν za umik, impers. σημαίνει zatrobi se; b) sploh: dam povelje, zapovedujem, velim, ukazujem, sem komu gospodar (poveljnik) τινί, τινός (ep.), ἐπί τινι, z inf.; c) kažem, razglašam τί; d) o bogovih: dajem, pošiljam usodno znamenje, naznanjam prihodnost; o stvari: pomenjam. 3. a) javljam, naznanjam, sporočam (da se je kaj zgodilo) πρός τινα; s pt. Κρέοντα προσστείχοντα da se Kreon bliža; b) tolmačim, razlagam; c) dokazujem. II. med. 1. označujem kaj za svoje (za sebe), (za)pečatim si, dam si zapečatiti. 2. spoznavam iz znamenj, sklepam, domneva...
Dostopnost