chief

sl načelnik, glavar, predstojnik, šef

citadéla

osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo

čéta

1. osnovna vojaška enota iz več vodov
2. skupina ljudi, navadno urejena

četa

de Kompanie; Trupp

čéten

-tna -o (ẹ̑) čétni -a -o (ẹ̑) ~ poveljnik

čétniški

četovódja

poveljnik čete

decimírati

za kazen usmrtiti vsakega desetega (vojaka)

dekúrion

1. poveljnik vojaške enote desetih konjenikov
2. član občinskega upravnega sveta v mestih

dekúrion

-a [ijo] m, člov. (ú; ȗ) zgod. |rimski poveljnik; svétnik|;