Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
curakar
1. fizični delavec
2. falično obdarjeni moški
Izvor besede bi znal biti povezan z nemškim predlogom zu 'pri' in ne s spolnim organom: pri zidavi ima najnižji položaj med fizičnimi delavci tisti, ki meša beton, ki stoji pri raki 'lesenem koritu' za beton. Ali pa je do kombinacije nemškega predloga in slovenske besede raka (ki pa je tudi nemškega izvora) prišlo prav zaradi spolne konotacije.
Izvor spolno konotirane besede je lahko slovenski, saj izhaja iz besede curak 'penis', ta pa iz glagola "cureti" 'curljati', kajti iz penisa curlja tekočina.
čapac
Čapac je Slovenec, ki se ima za pripadnika oziroma državljana nekatere od ostalih 5 socialističnih republik SFRJ, čeprav izvira iz slovenske družine in je v največ primerih doma iz največjih rovt, z njihove strani tako oklicane "šume" (beričitaj: gozda ) .
Tesno je povezan s svojimi "jarani" (beričitaj: prijatelji ) z "juga" (beričitaj: čefurji ), ki so se priselili v Slovenijo in so Balkanskega porekla, vendar so pristaši turbofolka, tako čefurje lahko razlikujemo od ostalih strpnih jugoslovanskih bratov in pa tudi sester. Čapce večkrat srečamo na ulicah,so najglasnejši osebki, čefurji ponavadi ne delajo takih problemov kot oni.
Mučijo se s srbohrvaščino in so "žešči"(beričitaj: zajebani ). Sledijo top modi na tržišču in imajo radi dobre avtomobile in "ufurana"(beričitaj: znotraj njihove subkulture ) dekleta.
Ko so trezni in tudi, ko niso, cenijo red in disciplino na igriščih, kjer se igrajo otroci.
čvŕsto
tudi čvrstó nač. prisl. -êj(š)e tudi -ej(š)e (ŕ; ȓ; ọ̑; ȇ; ŕ; ȓ) ~ se držati; ~ povezan s kom
dáljen
1. krajevno zelo oddaljen,
2. ki sega, se razprostira v daljavo
3. ki ni zelo soroden, povezan s kom
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
Dostopnost