Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
živa voda
O živi vodi lahko beremo v Svetem pismu. Jezus reče Samarijanki, ki jo prosi, naj mu da piti: "Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: 'Daj mi piti,' bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode" (Jn 4,10). Rekel je še, da kdor bo pil od vode, ki mu jo bo on dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda ... postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje (prim. Jn 4,13).
Na šotorski praznik je Jezus vabil ljudi, naj pride k njemu, kdor je žejen in naj pije. "Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode" (Jn 7,38).
Živa voda pomeni Svetega Duha.
žívec
1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje
2. najobčutljivejši, najpomembnejši del
3. zelo živ, živahen človek
4. živ človek
živéti
-ím E žível
1. kdo/kaj biti, obstajati
2. kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati (na/v/pri kom/čem / med/nad/pod/pred/za/z/s kom/čim / kje/kdaj)
3. kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju kdo/kaj shajati kdo/kaj shajati
4. kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju' kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim/kje
5. kdo shajati, preživljati se s čim kdo shajati, preživljati se od česa
6. kdo preživljati, vzdrževati koga (s čim)
7. kaj vplivati (v čem / kje)
8. kdo/kaj pojavljati se (v/na/pri čem / kje/kdaj)
9. kdo uresničevati kaj
žrtvováti se
-újem se R
1. kdo/kaj darovati se za koga/kaj kdo/kaj darovati se za koga/kaj
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
ἀ-ληθής
2 dor. ἀλᾱθής [Et. ἀ priv. + λήθος ne prikrit, ne goljufiv; gl. λανθάνω; ἀλήθεια iz ἀλήθεσια] 1. res(ničen), odkritosrčen, istinit, pošten. 2. pravi, zanesljiv; τὸ ἀληθές resnica; v vprašanjih ironično ἄληθες (naglas drugačen kakor v odgovoru); ali zares? v odgovoru: ἀληθές, ἀληθῆ zares, tako je; adv. ἀληθῶς, ἀληθέως, ἀληθές; ὡς ἀληθῶς = τῇ ἀληθείᾳ, ὁ ἀληθῶς οὐρανός resnično (pravo) nebo comp. ἀληθέστερον, sup. ἀληθέστατα.
Dostopnost