Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pripráven
-vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ predmet pripraven za kaj biti ~ ~ kako delo priprávno -ega s, pojm. (á) kupiti kaj ~ega priprávnost -i ž, pojm. (á)
prirodopís
1. učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo
2. naravoslovje
prislòn
1. prislonitev
2. naslonjalo, naslonilo
3. del orodja, naprave, ob katerega se prisloni predmet, ki se obdeluje, meri
pristójnost
z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem
pritiklína
1. manjši prostor, objekt, ki po funkciji spada k večjemu prostoru, objektu
2. samostojen, premičen predmet, ki po funkciji spada k čemu
3. nepomembna sestavina
priti k sebi
"Predvsem pomislite, da je nekaj podobnega sanjal že Platon, ko je pisal, da je norost zaljubljenih največja sreča v življenju. Zakaj kdor močno ljubi, ne živi več v sebi, ampak v tistem, kar ljubi; in čim bolj se oddaljuje od sebe ter prehaja v predmet svoje ljubezni, tem slajše je njegovo ugodje. Zato pa, če hoče duša misliti na to, kako bi ušla telesu, in svojih organov ne uporablja normalno, se more brez pomisleka in po pravici reči, da je njeno početje blazno. Kaj naj bi sicer pomenila fraza, ki jo tolikokrat slišimo: »//Ta človek ni pri sebi//« ali //Vrni se vase//« ali: »//K sebi je prišel//«? Dalje, čim globlja je ljubezen, tem hujša je norost in tem – srečnejša!
Kakšno bo torej življenje v nebesih, po katerem tako goreče zdihujejo pobožne duše? Vsekakor bo duh kot močnejši premagal in povsrkal telo, kar mu bo toliko laže, ker ga je že v življenju očistil in pripravil za to vrsto preobrazbe. Nato bo duha samega na čudežen način použil vrhovni Um, zakaj ta je še neskončno mogočne...
Dostopnost