Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
office
sl urad, pisarna, biro; položaj, funkcija; (carinska) izpostava, mejni urad
opráviti
1. uspešno končati
2. izraža konec dejanja, kot ga določa samostalnik
3. biti uspešen pri kakem prizadevanju
4. prenehati imeti zvezo s kom, s čim
5. izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti
6. izraža, da
7. obleči
8. prebiti, shajati
opraviti
1.de machen; erledigen; (eine Zahlung) leisten; (bei jemandem einen Besuch) machen, (jemandem einen Besuch) abstatten; vornehmen; verrichten; (einen Weg) zurücklegen
2. fertig sein mit, (etwas) vollbringen, hinter sich bringen; über die Bühne bringen; absolvieren
3. (etwas) bewältigen
4. ausrichten, verrichten
opráviti
-im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago: star. opraviti koga obleči: opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|; ~ s predsodki |rešiti se jih|; publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga: nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo: poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|; Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|; Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|;
opráviti
-im T
1. kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
2. kdo/kaj narediti
3. kdo/kaj biti uspešen
4. kdo/kaj končati (v/na/pri čem/kom / kje)
5. kdo napraviti koga/kaj (v kaj) kdo/kaj narediti kdo/kaj narediti kdo/kaj narediti kdo/kaj narediti kdo/kaj narediti
Dostopnost