Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
οἰκεῖος
3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.
ὁμοῖος
3, at. ὅμοιος, ep. ὁμοίιος (ὁμός) 1. podoben, sličen, enak, istovrsten, ὅμοιοι ἦσαν θαυμάζειν zdelo se je, da se čudijo a) (ta)isti = ὁ αὐτός, enak po močeh, kos, ἓν καὶ ὅμοιον eno in isto, enovrstno; b) istega mišljenja; c) ὁμοῖον ἡμῖν ἔσται nam bo vseeno; o tleh: raven. 2. skupen, občen, za vse enak, splošen, enakomeren. 3. primeren, ugoden. 4. subst. a) οἱ ὅμοιοι ljudje enakega stanu, v Sparti: meščani, ki so imeli vse državljanske pravice; b) ἡ ὁμοία (sc. χάρις); τὴν ὁμοίην (τὰ ὁμοῖα) δίδωμι, ἀνταποδίδωμι povrnem enako z enakim, dam milo za drago, τὴν ὁμοίην φέρεσθαι ζητέω παρά τινος želim, da mi kdo izkaže enako uslugo, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίης imam iste pravice in zakone; c) τὸ ὅμοιον prilika, prispodoba, primera, enakost, πάνυ ὅμοιον dobra primera; τῶν ὁμοίων ἡμῖν ἀξιοῦσθε vi uživate iste časti kakor mi. 5. adverb. izrazi: a) ἐκ τοῦ ὁμοίου enako, na isti način, zopet; b) ἐν τῷ ὁμοίῳ na istem mestu, istotako, ravnotako kakor, ἐν τῷ ὁμοίῳ ποιοῦμαι smatram enakovrednim, enako čis...
πρέπω
1. odlikujem se, διὰ πάντων pred, μετὰ πᾶσι med vsemi, izkazujem se; (po)kažem se. 2. sličen (podoben) sem komu v čem τινί τι, τινὶ μορφῇ, ὡς τύραννος εἰσορᾶν, πρέπει ὥστε θηρὸς ἀγραύλου φόβη podoben je dlaki divje zveri. 3. spodobim se, sem primeren, pristojam πρέπον τοῦ δαίμονος = ἄξιος; nav. impers. πρέπει spodobi se, primerno je, verjetno je τινί, inf. ali acc. c. inf.
προσήκων
3 (pt. od προσ-ήκω) a) ki pristoja, soroden komu, οἱ προσήκοντες sorodniki; b) podedovan, prirojen, αἱ προσήκουσαι ἀρεταί; c) dostojen, spodoben, primeren τινί. – adv. προσηκόντως primerno, pristojno; subst. τὰ προσήκοντα dolžnost.
πρόσφορος
2 (προσ-φέρω) 1. prikladen, primeren, koristen, potreben τινί. 2. sličen, podoben τινί.
προσφυής
2 (προσ-φύω) 1. prirastel, pritrjen, pričvrščen. 2. rojen za kaj τινί, prirojen, naraven, primeren, spreten. – adv. προσφυῶς primerno λέγω.
συμβόλαιος
3 (σύμβολον) po pogodbi določen, pogojen, pogodbi primeren, po pogodbi; subst. τὸ συμβόλαιον 1. promet, kupčija, trgovina, τὰ τοῦ καθ' ἡμέραν βίου συμβόλαια zasebno-pravne razmere. 2. pogodba, zadolžnica, dolg, posojilo. 3. poet. znamenje, znak.
σύμ-μετρος
2 (μέτρον) 1. od-, izmerjen, (so)razmeren, v pravem razmerju, skladen, primeren (po času in prostoru), ὡς κλύειν v primerni bližini, dosti blizu, da se sliši; οὐ ξύμμετρος πορεία razmerno zelo dolga pot; o času: τῷδε ἀνδρί enako star, τύχῃ pravočasno, o pravem času. 2. primeren, prikladen, pripraven.
Dostopnost