Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kulísa
na okvir napeta, poslikana tkanina, ki omejuje odrski prostor in predstavlja del prizorišča
kulisa
poslikana stoječa ali viseča stena; trg, na katerem nezapriseženi posredniki ali špekulanti v prostem prometu trgujejo z vrednostnimi papirji. Kulisjeji (coulissiers) so na pariški borzi v stranskih prostorih, podobnim kulisam, zase ali za naročnika trgovali z vrednostnimi papirji, uradni promet pa je potekal na parketu (glavni prostor); krmilno drogovje drsnika pri parnih strojih in lokomotivah; vodilo pretičnega droga (kulisna prestava) v menjalniku, s katerim pri motornih vozilih izbiramo prestave
kuloár
-ja m s -em (ȃ) |hodnik, stranski prostor zlasti v gledališču ali parlamentu|; slabš. O tem se govori samo po ~ih |neuradno|;
kuloar
hodnik, ozek (strm) prehod ali stranski prostor v večjih, navadno javnih stavbah; v konjeniškem športu visoko zagrajen ovalni prostor za skoke
kultúra
Znanja, prepričanja, zmožnosti in navade, ki si jih pridobimo v ...
en culture
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
Dostopnost