razmejen

(pridevnik)
en demarcated
de abgegrenzt

razméjen

razmejèn

-êna -o (ȅ é é) ~a zemljišča razmejênost -i ž, pojm. (é)

razmejen

(pridevnik) razmejevan

limitato

1.sl omejen; razmejen
2. skromen

-en

Ben, dren, en, Glenn, hren, Hren, klen, Kren, ven, zven,

-jen

barjen, bujen, cejen, dojen, glajen, gnojen, gojen, grajen, hlajen, klejen,

razmejevan

(pridevnik) razmejen

avgränsa

sl razmejevati, razmejiti;

empiém

gnojno vnetje kake telesne votline