Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
σχῆμα
, ατος, τό [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. a) držanje, ustop, kretanje, telesna kretnja, gibanje, (moško) obnašanje, vedenje; mesto, služba ἐμαυτοῦ σχῆμα ἀπολαμβάνω; b) vnanja podoba, izraz, pogled, oblika, (senčna) podoba, postava, obličje NT; βίου življenske razmere (položaj), τέκνων podoba, obraz, μορφῆς podoba prikazni, πόλεως stanje (razmere) mesta, πολιτείας državna ustava (oblika), način vladanja; kakovost σχῆμα πέτρας = πέτρα; c) bojni red, razvrstitev vojske; d) noša στολῆς Ἑλλάδος, obleka, nošnja κόσμος; e) sijaj, blesk, dostojnost, dostojanstvo, τύραννον σχῆμ' ἔχων v kraljevskem sijaju. 2. videz, pretveza, pretvarjanje, λόγου prazna beseda, fraza.
τακτικός
3 (τάττω) 1. kar se tiče razvrstitve vojske, taktičen, οἱ τακτικοὶ ἀριθμοί pregledovanje vojskinih oddelkov. 2. v razvrščevanju vojske spreten ali izveden; subst. taktik, ἡ τακτική(sc. τέχνη) taktika (= umetnost, postaviti vojsko v bojni red).
τάξις
, εως, ἡ (τάσσω) 1. a) urejanje, uredba, razvrstitev, odredba, τῶν ὅλων uredba vesoljstva; b) (lep) red, redno menjavanje (straž), vrsta; tudi o času: (ὕστερον) τῇ τάξει z ozirom na časovni red, po času; c) pren. (odkazano) mesto, služba, čast, dostojanstvo, veljava; dolžnost, naloga; ὁπλοφόρου τάξις = ὁπλοφόρος, οἰκέτου τάξιν ἔχω opravljam suženjske posle, sem suženj, αἱρέομαι τὴν ὑπέρ τινος τάξιν zasedem mesto komu v korist, τὸ παρὸν τὴν τοῦ συμβούλου τάξιν ἀπαιτεῖ zahteva (modrega) svetovalca, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto; ἡ τῆς ἀρετῆς τάξις častno mesto, vrhovno vodstvo (hegemonija), ἐν φθόνου (ἐπηρείας) τάξει ποιῶ τι storim kaj iz zavisti (zlobnega namena); ἡ τῆς εὐνοίας τάξις = ἡ εὔνοια. 2. v vojaškem smislu: a) urejanje, razvrstitev vojaških čet, τὰ ἀμφὶ τάξεις pravila za razpostavljanje čet, taktika; bojni red, bojna vrsta, τάξιν ποιῶ postavim v bojni red, ἐν τάξει, κατὰ τάξιν v (bojni) vrsti, v redu, po redu (vrsti) NT; b) (v boju) odkazano mesto, stojišče τὴν τάξιν λείπω...
τάσσω
, at. -ττω [Et. kor. ταγ razposta-viti, urediti. – Obl. fut. τάξω, aor. ἔταξα, pf. τέταχα, pass. pf. τέταγμαι, aor. ἐτάχθην, fut. ταχθήσομαι, fut. 3 τετάξομαι, med. fut. τάξομαι, aor. ἐταξάμην, ion. at. 3 pl. pf. pass. τετάχαται, plpf. ἐτετάχατο]. I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), χωρίς postavljam vsaksebi (narazen), ἐναντίον nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red στρατιήν, ὁπλίτας, εἰς μάχην na boj pripravljene čete; κήρυκας ἄλλους ἄλλῃ τάξας odpravil je tega tja, drugega drugam; τινὰ ἐπί τινα: α.) postavim koga proti komu; β.) postavim črez (nad) koga ἐπὶ τοὺς ἱππέας; ἐμαυτὸν ἐπί τι služim komu za kaj, ἐν πᾶσιν ἐμαυτὸν ἔταξα prevzel sem vsa mesta (sam), ὁ ἀγαθὸς φίλος ἑαυτὸν πρὸς πᾶν τάττει se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj τινὰ εἰς τὴν τάξιν, τινὰ εἰς δουλείαν prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj ἄρχοντας. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, πόλις γὰρ ἡμῖν ἅ με χρὴ τάσσειν...
φάλαγξ
, αγγος, ἡ [Et. nem. Balken, lat. sufflamen, tram za zavoro (iz subflāgmen)] 1. ion. okroglo deblo, bruno, rkelj. 2. členki (na prstih), pajek. 3. falanga; a) široka bojna črta; bojna vrsta, bojni red, ki ima široko ospredje; b) bojne čete, oddelek vojske; pos. čete težko oboroženih, ἐπὶ φάλαγγος v bojni vrsti, v ospredju.
φύσις
, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod,...
δᾰ
defektivno deblo, od katerega so se ohranile sledeče oblike: 1. δέδαε red. aor. naučil je, τινά τι koga kaj; inf. δεδάασθαι ali δεδαέσθαι dati se poučiti, izpraševati τινά. 2. fut. δαήσομαι, aor. ἐδάην, cj. δαείω, δαώμεν, inf. δαήμεναι naučim se, spoznam, izvem. 3. pf. δεδάηκα naučil sem se, poznam, razumem, pt. δεδαηκώς, δεδαώς, δεδαημένος poučen v čem, vešč česa, izkušen v čem τί.
ἐκ-λανθάνω
, ep. ἐκληθάνω (v tmezi) [ep. red. aor. ἐκλέλαθον] 1. act. ep. storim ali pustim, da kdo kaj popolnoma pozabi τινά τι. 2. med. [aor. ep. ἐξελάθοντο, -θέσθαι] popolnoma pozabim τινός.
ἐπί
[Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti S...
ἐρῡ́κω
[Et. podaljš. iz ἐρύω. – Obl. fut. ἐρύξω, ep. impf. ἔρυκον, aor. ἔρυξα, cj. 1 pl. ἐρύξομεν, red. aor. ἠρῡ́κακον, ἐρῡ́κακον, inf. ἐρυκακέειν, ep. obl. ἐρῡκάνω in ἐρῡκανάω, 3 pl. ἐρυκανόωσι]. 1. act. a) ustavljam, zadržujem, ne puščam od sebe (Il. 6. 217); b) ustavljam, oviram λαόν; krotim, brzdam θυμόν; c) branim, odbijam, odvračam koga (kaj) od česa (koga) τινά τινος; τινί τι, τὶ ἀπό τινος; ἀνέδην ὅδε χῶρος ἐρύκεται ta kraj se slabo brani, se vam brez ovire prepušča; d) ločim, razstavljam ὀλίγος χῶρος. 2. med. a) zadržujem se, zaostajam, mudim se; b) = act. odbijam, ustavljam.
Dostopnost