Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
znati esperanto, kot da bi bil tam doma
Čeprav je verjetno edinega tako pametnega poznal samo Frane Milčinski - Ježek, si že dolga leta vedno več ljudi vedno bolj prizadeva, da bi veljali za takšne.
In trenutno je v svetu približno 2000 otrok, ki jim je esperanto res materinščina. Neverjetno? Ne, zakaj?
Ali poznate www.lernu.net ?
Korajžno, saj se le esperanta lahko naučite hitro in res tako dobro, kot bi bili tam doma.
In kje je tam? Ja kjer koli na svetu. (če ironiziramo pa nikjer, saj države Esperantije ni)
Primerjaj:
(znati internet na pamet)
(biti za en list pametnejši od knjige)
biti prepameten
znati internet na pamet
v rabi kot norčevanje iz pametnjakoviča
Znati internet na pamet je nemogoče, saj vsebuje veliko vsebin.
žežiti
Univerzalni glagol, ki nadomešča vse ostale glagole. Z nadomeščanjem ostalih glagolov je silno poenostavljena komunikacija, saj od uporabnika ne zahteva poznavanje vseh glagolov iz SSKJ, kar je še posebej pomembno za že tako preutrujeno študentsko populacijo. Iz konteksta stavka je moč razbrati njegovo sporočilo. Glagol žežiti je nalezljivo raznesel Srečko (direktor podjetja Hot-line r.p.p. iz korporacije Liska's group) v sredini 90-ih let. Po uveljavitvi je komunikacija znotraj korporacije potekala dosti bolj gladko, enigmatiki pa so se zabavali z dešifriranjem e-sporočil, kjer so bili šumniki zaradi neinstalirane srednjeevropske pisave zamenjani s kvadratki.
primeri:
A čmo ožežit kako pivo?
//Žeži me glava ko sto mater.//
U, ta veturca (avto) pa hudo žeži.
//Tukaj ožeživa črto in glej, da jo ne prežežiš.//
Žal nimam časa za žeženje z vami, se moram it žežit, ker imam jutri izpit.
//Ma žeži se!//
Tistale tamala je pa za ožežit.
//Žežiš?//
----
Glagol "ožežiti"...
žid eppens
Besedna zveza Žid Eppens izhaja iz angleške besedne zveze Shit Happens, le da ima v slovenščini malce spremenjen pomen, oz. način razumevanja. Kot najbrž vsi veste, so bili židje oz. judje marsikomu velik trn v peti. Tako bi si lahko tudi Hitler pri sebi občasno zagodrnjal Žid Eppens; v smislu da se zgodi nekaj zares grdega ter slabega, kar pa je v našem primeru torej sopomenka za žide. Vidite, dragi moji, sovraštvo zares nima meja, če upoštevamo dejstvo, da si lahko nekdo izmisli še kaj takega...
Žid Eppens = sranje se zgodi, saj žid je sranje
seveda nismo antisemisti, le ta bizarna misel nam je nekega dne brez pametnega razloga šinila v glavo!
žlemati
štajer. masturbirati, običajno v manj družbeno primernem okolju.
primer:
A: a maš fajer?
B: izvoli.
A: hvala. saj si ga samó žlemam tu zadaj v grmu.
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
žvaliti
Beseda pomeni poljubljati se po francosko. Besedotvorno je izpeljana iz besede žvau, žival torej, kar namiguje na to, da (vsaj sprva je, ali pa je bilo tako mišljeno) označuje zelo živahno, živalsko zalizovanje, že skoraj perverzno poljubljanje. Danes je pomen bolj ko ne nevtralen, saj je (srati) ne sliši več.
"A sta zažvalila?"
"Ej, kaj pa tedva? A žvalita?"
Pogovorno lahko "**za**žvaliti" lahko pomeni tudi nekoga močno udariti.
"Stari, tak te bom zažvalo okrog gobca, da se boš iskal."
žvrcati
Glagol žvrcati je nedovršni par glagolu (po)žvrkniti. Po naliki z žvcati se govori tudi požvrcniti, možna pa je tudi nepalatalizirana oblika žvrkati, ki pa je bolj redka. Glagol žvrcati namreč upošteva 3. palatalizacijo (kot dvigniti - dvizati, klikniti - kli'cati). Zadnje čase se sliši tudi nešumniška različica zvrcati.
Besede pomenijo poklicati nekoga z mobija na mobi, potem pa že po enem ali dveh zvonjenjih prekiniti zvezo. Klicani mora tako poklicati klicatelja; tako klicarjenje ni priljubljeno, saj mora klicani plačati več (ponavadi se ljudje tako razvadijo, da zvrcajo nekomu, ki ima naročnino). Žrvcanje pa je uporabno tudi kot signal, seveda ob poprejšnji domembi.
Primer:
"Kva mi žvrcaš!"
"No, prid' pol v'n, k' ti požvrknem."
Povsem enak pomen ima beseda bipniti, bipati, ki izhaja iz medmeta, ki posnema glas telefona: "bip"
Besedi žvrcati in bipati sta različno razširjeni - tod govorijo tako, tam tako.
Ponekod uporabljajo izraz požmrkniti (naglas pred r).
Dostopnost