Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Gajstn
Izraz gajstna ženska se uporablja večinoma za tista dekleta, ki si veliko upajo . Torej za tista dekleta, ki so glasna v pozitivnem smislu.
glej (gajsten)
Gamad
hrvaško: "mrčes"
Pogovorno se izraz gamad uporablja sovražno do nekoga ali neke skupine ljudi; golazen, izmeček itd.
goba
Beseda goba se je začela uporabljati v Škofji Loki.
Uporablja se kot pozdrav.
primer:
"Kje si goba!"
Besedo lahko uporabimo tudi kot oznako za zategnjeno, prekomerno leno ali nekarizmatično osebo.
"Pusti ga, saj vidiš kakšna goba je!"
V okolici Kranja beseda pomeni osebo, ki s svojim življenjskim slogom izstopa iz družbe. Taka oseba si življenjski sloga definira sama in navadno ni pripadnica kakšne subkulture. Beseda ima navadno pozitiven prizvok.
----
V Ljubljani beseda označuje žensko, ki je sposobna popiti velike količine alkohola, ne da bi le-te vplivale na njene mentalne sposobnosti, je torej ne upijanijo. Veselje ob takem izrazu je še toliko večje, kadar gre za kako majhno, na videz zelo nedolžno dekle, ki pa v pitju čist' raztura.
----
"Štuliti se kot goba" - se vsiljevati tam, kamor ne spadas, kjer nisi zazeljen. Besedna zveza je pogosta predvsem na stajerskem in v prekmurju.
Primer : Daj nea se stuli kot goba!
Na istem regionalnem obmocju se da zaslediti tudi idiom "Biti suh kot goba" , k...
Godovič levo
Sopomenka za Idrijo, ki je znana predvsem po svoji zdravstveni ustanovi, umobolnici. Godovič levo ali drugače: "Pojdi v Idrijo!", "A si iz Idrije?", "A si zbežal v Idrijo!?" ...
Te fraze uporabljajo predvsem na Primorskem, ko hočejo nekomu reči, da je nor ali malo čez les.
Pripomba: na Obali se uporablja izključno "Kalce levo", Goriška in Vipavska dolina pa "Godovič levo".
grejo u bosno
izraz se uporablja predvsem med novomeškimi ( dolenjskimi) dijaki. Izraz se uporablja za Belokranjce kateri grejo domov z vlakom ali busom. Zaradi njihovega narečja se jih velikokrat primerja s hrvati ali bosanci.
griževa rit
Izraz za tečnobo, tečnega človeka, iritantneža. Največkrat se uporablja pri mlajših ljudeh, otrocih, ki nam nagajajo, nenehno nekaj sprašujejo, motijo pri delu... Npr. Tečen si kot griževa rit.
Griževa rit se vname in peče
grozilda
Beseda grozilda je nastala v glavi moje prijateljice, kot odziv na videz čisto konkretne osebe ženskega spola. Oseba, ki je bila krščena s tem imenom je starejša gospa, ki ima malo zgrešene pojme o umirjeni ženski lepoti. Ker je že osivela, s tem dejstvom pa se ne more sprijazniti, si barva lase z izrazito črno barvo. Poleg tega ima pogled, ki spominja na ptico ujedo, za povrhu pa še precej hreščeč glas. Iz tega sledi, da kljub temu, da na svetu ni grdih žensk - zelo redke so izjeme - izgleda grozno ali če hočete tudi grozljivo. Logična izpeljanka iz teh dveh besedi pa je imenovana Grozilda, kar bi koncem koncev bilo lahko tudi krstno ime. Pozdrav vsem sodelavcem oz. po starem sotrudnikom.
...
Nekateri ta izraz uporabljajo tudi za izjemno tečno, agresivno ali nadležno žensko, ki se je vsi izogibajo.
...
Nisem vedel, da se ta beseda nekje že uporablja
groznofajn
na videz protisloven izraz opisuje nekaj, kar je izredno, skoraj neopisljivo lepo, prijetno.
predlog oziroma pridevnik grozno kot zamenjava za "zelo", "izredno" ali "ful" se uporablja tudi v drugih zanimivih kombinacijah, recimo: grozno dobro, grozno lepo, grozno udobno.
Na počitnicah sem se imel groznofajn.
//Otroški zbor je grozno lepo prepeval.//
V trgovini je odkril grozno udobne sedeže in jih brez pomišljanja kupil.
Grum
Žaljiva beseda predvsem v Zasavju. Podobno kot bedak, butel, idiot, zmešan, trotel. Ime je dobila po šoli s prilagojenim programom OŠ Slavka Gruma. Zato se velikokrat uporablja tudi za ljudi, ki zaostanejo ali jim v šoli ne gre najbolje.
Ti si tak grum.
Glej, spet tist grum prhaja
gulp
Znak začudenja in neodobravanja v neposrednem komuniciranju ali v stripu.
Ta medmet se uporablja za označevanja požiranje sline, še zlasti, kadar to naredimo zelo glasno, poudarjeno (ob tem pogosto tudi hipoma vidno premaknemo grlo).
V nekaterih skupinah se ob požiranju sline reče "glup", kadar je predlog v svoji presenetljivosti tudi neumen oz. nesprejemljiv.
Dostopnost