Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Propiónibactérium
propionibakterija; rod kemoorganotrofnih, hemotermofilnih, pleomorfnih, negibljivih, nesporogenih, večinoma anaerobnih, po Gramu pozitivnih bakterij, ki fermentirajo ogljikove hidrate do propionske kisline. Glede na nahajališče ločimo dve skupini: mlečne ali klasične propionske bakterije in kožne propionske bakterije. Mlečne propionske bakterije so v mleku in mlečnih izdelkih, predvsem v sirih, pa tudi v silaži in zemlji. Predstavnik te skupine je P. freudenréchii. Kožne propionske bakterije so na koži in v črevesju človeka. Predstavnik te skupine je P. ácnes. Prej so to skupino bakterij prištevali med anaerobne korinebakterije. P. ácnes (prej Corynebactérium parvum) se uporablja kot imunostimulator pri malignih novotvorbah.
pululán
ekstracelularni, vodotopni linearni D-glukan, metabolit glive Aureobasídium (Pullulária) púllulans, sestavljen pretežno iz maltotrioznih enot, povezanih z 1,4 alfa in 1,6 alfa vezmi. Med drugim se uporablja kot gostilo v živilski industriji.
Rhizóbium
rizobij; rod po Gramu negativnih, aerobnih, pleomorfnih, asporogenih, paličastih bakterij, ki se gibljejo z 2 do 6 peritrihnimi bički (skupina I), ali pa z enim polarnim ali subpolarnim bičkom (skupina II). Involucijska oblika, ki se pojavlja v simbiotski povezavi, je podobna črki y in se imenuje bakteroid. Bakterije tega roda omogočajo v simbiozi z nekaterimi stročnicami prehranjevanje sistema z molekularnim dušikom (N2). Za kmetijsko pomembne stročnice, ki v tleh ne najdejo ustreznega simbiotskega partnerja, se namnožena vrsta rizobija uporablja kot cepivo za seme. Opisanih je 6 vrst. Tipska vrsta je Rhizóbium leguminosárum. V novejšem času se počasi rastoče vrste uvrščajo v samostojen rod Bradyrhizóbium.
saharóza
disaharid, ki ga sestavljata glukoza in fruktoza. Je vir ogljika za številne mikroorganizme. Uporablja se kot substrat za biokemično identifikacijo mikroorganizmov.
saprofít
mikroorganizmi (bakterije, glive), ki povzročajo gnitje nežive organske snovi. Večidel živijo prosto v naravi in so pomembni pri kroženju snovi in pri mineralizaciji. Praviloma so nepatogeni. Izjema je Clostrídium botulínum. Pojem saprofiti se včasih uporablja nepravilno kot soznačnica za nepatogene mikroorganizme
Schizophy'llum
rod bazidiomicetnih gliv s pahljačastim, krpastim plodiščem brez beta, plodišče je podobno konzoli. Vrsta S. commúne raste na raznih vrstah lesa, izolirali so jo tudi iz človeka pri infekcijah maskilarnega sinusa. Izdeluje industrijsko zanimiv polisaharid skleroglukan in encim holesterol oksidazo, ki se uporablja pri določanju holesterola v telesnih tekočinah.
SCP
beljakovina iz enoceličnih organizmov. V biotehnologiji oznaka za mikrobno biomaso (bakterije, mikroglive, mikroalge), ki se uporablja predvsem kot vir beljakovin v prehrani živali in človeka.
slád
tudi slád -ú m; osušen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva
streptomicín
aminoglikozidni antibiotik, ki ga izdeluje Streptomyces gríseus. Odkril ga je Waksman s sodelavci l. 1943. Deluje na mnoge po Gramu negativne kakor tudi na po Gramu pozitivne bakterije ter na nekatere mikobakterije. Uporablja se kot sulfat ali pa kot dihidrostreptomicin. Deluje bakteriostatično in bakteriocidno. Deluje tako, da zavira sintezo proteinov, ker se veže na 30 S podenoto ribosomov.
Dostopnost