Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
iti po gobe
Fraza, ki se uporablja, ko nekaj ali nekoga doleti slaba usoda (po lastni krivdi nekaj izgubimo, uničimo, nekaj se sfiži, propade, nekdo je skrenil na slabo pot v življenju, nekdo umre …). Fraza se uporablja v neformalnih situacijah, predvsem med mlajšimi. Je emocionalna, negativno obarvana, ker ima funkcijo poudarjanja čustev jeze, neodobravanja.
Primeri:
Denarnica mi je šla po gobe.
Zaradi pomanjkanja sredstev so naši plani šli po gobe.
Če bo še eksperimentirala z drogo, bo šla po gobe.
Kurt Cobain je šel po gobe.
iti v Bevke
(1) Na Vrhniki in povsod v okolici pravimo, če nekdo omenja središče sveta, da "je šel v Bevke".
(2)Fraza se velikokrat uporablja, če hočemo reči, da je oseba šla nekam, pa vsi vedo kam (glej center sveta) Razlog je predvsem v tem, da Bevke ležijo "v središču sveta".
A: Kam je šel Jure??
//B: Ma u Bevke!//
iti v Emavs
Izraz se običajno uporablja za navado, da se na velikonočni ponedeljek (v Sloveniji dela prost dan) z družino ali prijatelji odpraviš na izlet ali obisk.
Izvor fraze izhaja iz Svetega pisma. Po dogodkih Velike noči sta se namreč dva učenca odpravila v Emavs, a se nato kmalu vrnila. (prim. Lk 24, 13-35)
Tudi sinonim za (iti v Rim).
ivabradín
zaviralec toka If v celicah sinusnega vozla, ki z vezavo na kanalček If upočasni diastolično depolarizacijo, s tem znižuje srčno frekvenco, uporablja se kot selektivni zaviralec srčne frekvence pri srčnih bolnikih, pri katerih so β-adrenergični blokatorji kontraindicirani
ivakáftor
učinkovina, ki se uporablja pri zdravljenju mukoviscidoze kot monoterapija ali v kombinaciji z lumakaftorjem (z vezavo na defektni kloridni kanalček poveča transport kloridnih ionov pri določenih redkejših mutacijah gena CFTR)
izginiti kot kafra
Kafra je bela, kristalna substanca aromatičnega, močnega, prodornega vonja. Pridobivajo jo iz smole tropskih dreves (največ iz Daljnega vzhoda), uporablja pa se v glavnem v farmaciji, kot del raznih blažilnih mazil (npr. "tigrova mast") in pripravkov za lajšanje dihalnih težav, svojčas pa so jo v lekarnah prodajali kot priljubljeno sredstvo za lajšanje zobobolov ("Dal je kafro na zob."). Bila je tudi sestavina ene od prvih umetnih mas, celuloida (izdelovali so ga iz zmesi kafre in nitroceluloze oz. kolodija ali raztopine strelnega bombaža) in je prvotno služila kot nadomestek slonovine za izdelavo biljardnih krogel, kasneje pa filmskega traku in plastičnih ("celuloidnih") punčk. Zaradi svoje velike vnetljivosti, zlasti nesreč pri predvajanju filmskih trakov, so jo izpodrinile varnejše umetne mase, še zdaj pa iz celuloida izdelujejo nekatere ping-pong žogice, zato ob zažigu le-te lahko zavohamo oster vonj po kafri.
Najbolj opazna lastnost kafre je (poleg njenega močnega vonja), da močno ...
Dostopnost