Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
drúžen
1. pri katerem je udeleženo več ljudi; skupen
2. ki živi v kolektivu, v družbi; družben
Družina
Družinski poteki niso več strogo linearni in predvidljivi, dogodke v družinskem poteku je težko napovedati. V socialnem delu spoštljivo ravnamo z družinskimi načini življenja ljudi, kar pomeni, da socialna delavka skupaj z družino raziskuje značilnosti družinskega življenja na način, da se družini pridruži tam, kjer in kako je samo sebe definirala. Zaradi kompleksnosti pojma družine v socialnem delu izhajamo iz človekove samodefinicije družine.
drvéti
-ím P
1. kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam/kod
Dulbecco, Renato
italijanski biolog, delujoč v ZDA, dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino 1975 skupaj z D. Baltimoreom in H. Teminom za odkritje interakcije med onkogenimi virusi in genomom gostiteljevih celic ter vloge reverzne transkriptaze
Duve, Christian René de
belgijski biokemik, dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino 1974 skupaj z A. Claudejem in G. E. Paladejem za odkritja ultrastrukturne in funkcionalne organizacije celice
Dvojne nalepke
Pojem, s katerim v socialnem delu opozorimo na bistveno značilnost negativnega označevanja ljudi, ki trpijo zaradi težav v duševnem zdravju in so hkrati zasvojeni in so v sistemih pomoči pridobili dve diagnozi. S pojmom opozorimo na diskvalifikacijo uporabnika, ki ne more izbirati med nalepkama. Protistrup nalepkam ni zdravljenje, nalepke vztrajajo tudi potem, ko človek neha uživati drogo, ali se znebi duševne stiske. Edini način zoperstavljanja škodljivim posledicam diskvalificiranja ljudi z nalepkami je krepitev moči. Pri tem je bistvena tista moč, ki izhaja iz povezovanja z drugimi, iz tega, kako znamo eni in drugi živeti skupaj, iz tega, kaj nam je skupno, ne pa iz tega, kar nas ločuje. (Glej tudi pojem Dvojne diagnoze).
Dostopnost