Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀντι-λέγω
[fut. ἀντερῶ, aor. ἀντειπεῖν, ἀντιλέξαι, pf. ἀντείρηκα, fut. pass. ἀντειρήσομαι] 1. govorim proti, ugovarjam, upiram se, tajim τινί, πρός τι, izpodbijam; ὁ ἀντιλέγων nasprotnik; ἀ. περὶ τῆς βασιλείας prepiram se za (tudi ὑπέρ τινος), ἀντιλεγόμενον kar si kdo lasti. 2. odgovarjam, trdim nasproti, da ὡς, ὅτι, οὐ ali s sled. inf.
ἐγ-χωρέω
dajem mesto čemu, dovoljujem, dopuščam; impers. ἐγχωρεῖ mogoče je, gre, čas je še, τινί s sled. inf.
εἰσ-ηγέομαι
d. m. 1. uvajam, vpeljavam, predlagam, nasvetujem τινί τι, s sled. inf., ὡς. 2. tolmačim, učim, razjasnjujem, razlagam τί.
ἐμ-ποιέω
1. naredim, vdelam, πύλας ἐν πύργοις vrata v stolpe; vtikam, vstavljam, vtihotapim χρησμὸν εἴς τι; χρόνους τινί pridobim čas zakaj. 2. pren. povzročim, vzbudim αἰδῶ τοῖς στρατιώταις, vnamem θάρρος, χρόνου διατριβήν povzročim zamudo, potrošim čas po nepotrebnem, τριβὴν πολέμῳ zavlačujem vojsko; ἐλπίδας navdam z; s sled. ὡς pripravim do prepričanja, prepričam, uverim.
ἴδιος
3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.
μετα-γιγνώσκω
in ion. μετα-γῑνώσκω izpremenim svoje mnenje (svoj sklep), premislim se, pridem do drugega spoznanja, kesam se česa; τὰ προδεδογμένα, τὰ εἰρημένα prekličem; s sled. inf. izpremenim svoj sklep tako, da.
ὀλισθάνω
[Et. -σθ- iz dh-t-, kor. slidh, polzeti, slov. sled, nem. Schlitten (stvn. slito). – Obl. aor. ep. poet. ὤλισθον, ep. ὄλισθον] izpodrsnem, izpodleti mi, padem.
παρ-ίστημι
[gl. ἵστημι, ep. aor. cj. du. παρστήετον, opt. παρσταίην, pt. παρστάς, pf. inf. παρστάμεναι] I. trans. 1. act. in pass. a) (po)stavim poleg, zraven česa, ob stran, pred kaj, τινά τινι pred sodišče NT, τὰ μέλη dajem svoje ude, θυσίαν dajem v dar NT, dajem na razpolago, izročam NT; ὅπλα postavim tik (poleg) oboroženo vojsko; b) dokazujem, razlagam, opisujem, vzbujam v kom misel, vtepem komu v glavo misel ἐν τῇ γνώμῃ τοῦτο, predočim komu kaj; c) povzročujem, pripravljam, napravljam za kaj τί. 2. med. a) postavljam poleg (zraven) sebe, pripeljem pred se, pridobivam si koga za pomočnika; b) dobivam koga na svojo stran (v svoje roke), spravljam v svojo oblast, podvržem si, osvajam si; s sled. ὥστε vdahnem komu misel, tako ga stiskam, da. II. intr. (aor. 2, pf., plpf. act., sicer med.) postavim se, stopim poleg koga, komu ob stran, približam se, pristopim; pf. stojim ob strani, sem navzoč (pri rokah, prisoten, blizu), τῷ βήματι stojim pred sodnim stolom; τὰ παρεστῶτα sedanje razmere; pos. 1. ...
πάρος
ep. ion. poet. 1. adv. a) kraj.: spredaj; b) čas.: poprej, preje, nekdaj, sicer, navadno, ὁ πάρος prejšnji, nekdanji; pred časom, prezgodnji; s sled. πρίν γε(pos. οὐ πάρος) ne prej nego, ne prej ko. 2. praep. z gen. pred, prej nego. 3. veznik z inf. prej, predno.
πρόσ-θε(ν)
[Et. sor. πρόσ(σ)ω iz προτ-jω] 1. adv. a) o prostoru: spredaj, naprej, εἰς τὸ πρόσθεν bolj naprej, dalje, τὰ πρόσθεν bojno ospredje, sprednja vrsta, četa, čelo, εἰς τὰ πρόσθεν na sprednji konec, εἰς τὰ πρόσθεν ἄγω imam rajši, bolj cenim, dajem prednost; b) o času: (po)prej, nekoč; rajši (s sled. ἢ πρίν), τὸ πρόσθεν poprej, ὁ πρόσθεν prejšnji, οἱ πρόσθεν predniki. 2. praep. z gen. pred, τὸ πρόσθεν τῶν ὅπλων prostor pred taborom.