Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Antizatiralno socialno delo
Širok pojem, ki zajema več praktičnih pristopov v socialnem delu, kot npr. radikalno, struktu-ralno, feministično, antirasistično, kritično socialno delo itd. Ne gre zgolj za en praktičen pri-stop, temveč ga lahko razumemo kot perspektivo v mnogih praktični strokovnih pristopih, vsem pa je skupno načelno izhodišče – socialna pravičnost. Gre za perspektivo oz. pristope, ki se soočajo z družbenimi razlikovanjem, strukturnimi neenakostmi in temelji na bolj občutljivih pristopih. Mnogi avtorji prepoznavajo dva ključna pristopa antizatiralnega socialnega dela: delo na mikro ravni (delovni projekti pomoči s posameznikom, skupinami, skupnostmi) in delo na makro ravni (soočanje, preseganje družbene izključenosti). V obeh primerih lahko govorimo o konceptu krepitve moči, in sicer na individualni in kolektivni ravni. (Glej tudi pojem Antidiskriminacija).
Center za socialno delo
Krajše tudi CSD – javni zavod katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki na področju socialnega varstva izvaja javna pooblastila, storitve, programe ter koordinatorstvo (glej Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo). Do 1. 10. 2018 je na območju Republike Slovenije delovalo 62 tovrstnih javnih zavodov, od navedenega datuma dalje pa 16 tovrstnih javnih zavodov, znotraj katerih deluje 63 enot centrov za socialno delo.
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
(samostalnik)
en Movement for decent work and welfare society
Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo
Gre za popis del in nalog (prvi je bil pripravljen v letu 2005), ki jih na podlagi različnih predpisov izvajajo centri za socialno delo (glej center za socialno delo) in predstavljajo standarde in normative za izvajanje le-teh. Za redno dopolnjevanje kataloga skrbi Skupnost centrov za socialno delo (glej Skupnost centrov za socialno delo). Katalog je razdeljen po naslednjih vsebinskih področjih: varstvo otrok in družine, varstvo odraslih, materialne pomoči, socialnovarstvene storitve ter koordinacije. Pri nalogah so poleg normativov navedeni nameni pomoči, kdo je do pomoči upravičen, pa tudi pravne podlage in kdo lahko posamezno obliko pomoči izvaja.
Kompetence za socialno delo
Sposobnost povezovanja spretnosti, stališč, vrednot in znanj za kakovostno socialno delo z določenimi družbenimi skupinami ali posamezniki s specifičnimi potrebami. Vendar sposobnosti za kompetentno delo ni mogoče pridobiti ali razviti z enkratnim obiskom delavnice, seminarja ali z udeležbo na predavanju. Kompetence oblikuje vsaka strokovna delavka z nenehnim delom na sebi in je vpeta v kontinuiran proces (samo)refleksije, učenja, preverjanja svoje vsakodnevne poklicne prakse. Poenostavljeno delimo kompetence na tri vedenjske komponente: razvijanje ozaveščenosti posameznika o družbeni raznolikosti (občutljivost), pridobivanje znanja za strokovno ravnanje na posameznih področjih in učenje ter vzdrževanje pridobljenih spretnosti. To logiko lahko ponazorimo tudi v trikotniku, ki povezuje med seboj tri ključne elemente: misliti, občutiti in delati.
K rešitvi usmerjeno socialno delo
Pristop,v skladu s katerim socialne delavke upoštevajo in spoštujejo zmožnosti sogovornikov, da rešijo probleme, in svojo vlogo razumejo v ustvarjanju konteksta za možne spremembe. V središču so viri, moči in kompetence uporabnice, ki jih socialne delavke krepijo z uporabo značilnih elementov k rešitvi usmerjenega pristopa (npr. raziskovanje izjem, vprašanje na lestvici, vprašanje čudeža, odnosna vprašanja).
Dostopnost